Tiskane izdaje
Že leta se svetovni mediji ukvarjajo z »nepredvidljivostjo« Severne Koreje. Toda vedno znova se izkaže, da je vsak od Kimov pravzaprav predvidljiv. Prava nevarnost za svetovno varnost in stabilnost se skriva v nepredvidljivi prihodnosti Kitajske, Evrope in Amerike.
Na seznam največjih nevarnosti za svetovno gospodarstvo, ki ga je Economistov Inteligence Unit sestavil v začetku tega meseca, je uvrstil »trdi pristanek« Kitajske, začetek razpada EU in možnost, da Donald Trump postane ameriški predsednik. Omenjajo tudi eskalacijo džihadskega terorizma, a ker ta spada na področje predvidljivega, je globalna varnost odvisna od treh neznank. Kam bo šla Kitajska, kam EU in s kom Amerika? Severnokorejska atomska bomba je v primerjavi s tem prava malenkost.
V tej strašni podobi sveta se je Kitajska obrnila k Evropi s svetilko v roki in milijardami v žepu. Obsijala jo je z obilnimi vlaganji, ki bi bila lahko za obe rešilna. Če sta se že znašli v skupni mreži zadolženosti kot principa kapitalizma, ali ni potemtakem logično na široko odpreti vrata za kitajska državna podjetja, ki želijo kupiti evropske proizvajalce in s tem sebi odpreti novo podlago za rast in tehnološko posodabljanje?
Evropa je, kot običajno, reagirala shizofreno. Po eni strani je pred kitajskim kapitalom razprostrla rdečo preprogo, po drugi jo je strah, da prihaja Komunistična partija s strategijo maščevanja za še ne tako dolgo nazaj končano kolonizacijo.
Vprašanje je, ali ima Evropa sploh izbiro. S Trumpom na eni in islamisti na drugi je objem s Kitajsko najboljše, kar se ji lahko zgodi. O komunistični naravi kapitala se lahko pogovarjamo kdaj drugič. Če bo takrat to komu sploh še pomembno.
