V ponedeljek ni bilo pred javnost ne ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc ne predsednika vlade Mira Cerarja, kot bi pričakovali, pač pa je prišla Ana Medved, nova državna sekretarka. Seveda, tematika je preveč delikatna, da bi padla senca na najodgovornejše. Za kaj gre?
Sredi poletja poskušata ministrstvo za zdravje in vlada sprivatizirati delček zdravstva. Izpeljala bosta vse postopke, da bi lahko zasebno podjetje MD Medicina začelo operirati bolnike za javni denar s 1. septembrom. Zato bo celo vlada na svoji prvi popočitniški seji ponovno obravnavala dokument, ki naj bi privatizacijo omogočil, a ga je ministrstvo za junijsko sejo vlade pripravilo pomanjkljivo. Kakšna šlamastika!
Ali je privatizacija zdravstva potrebna ali ne, tokrat ne bomo modrovali in niti ni pomembno. Pomembno je, ali novega izvajalca za ortopedijo zdravstvo sploh potrebuje, ali podjetje MD Medicina vsebinsko ustreza kot novi izvajalec in ali so postopki izpeljani v skladu s pravili, enakimi za vse.
Dejstvo je, da se vlada Mira Cerarja zavzema za javno zdravstvo in je deklarativno proti podeljevanju novih koncesij v zdravstvu. Zdaj pa bo na vrat na nos 1,5 milijona evrov javnega denarja za operacije dala novemu zasebnemu izvajalcu operacij, ki ima zgolj koncesijo za ambulantno dejavnost. Tako mimo vseh dogovorov in strateških usmeritev uvaja popolno novost v zdravstveni sistem: za porabo javnega denarja pri zasebniku ni potrebna koncesija, ne razpis, za zahtevne operacije pa ne bolnišnica. S tem odpira novo poglavje v zdravstvu.
Že jutri se lahko prijavi za operacije vsaj sto koncesionarjev, ki imajo enako koncesijo kot ortopeda oče in sin Gorenšek. Že pojutrišnjem lahko dobimo sto novih »bolnišnic«, ki sploh ne bodo bolnišnice, kot tudi prostori, ki jih ima MD Medicina, niso bolnišnica. Vsak koncesionar lahko najame kredit, kot ga je najela MD Medicina, in postavi operacijsko sobo z dvema ali tremi dodatnimi prostori, če bo nato lahko svoj lastni kredit odplačeval z javnim denarjem, ki ga je dobil za operacije. Glavna težava MD Medicine je namreč odplačevanje kredita in zato potrebuje program operacij.
Slovenija ne potrebuje dodatnih izvajalcev v ortopediji, je že lani zatrdila ortopedska stroka. Če bi hotela vlada bolnikom dobro, bi naredila vse, da bi bili operirani v večjih ortopedskih centrih. Obstoječih 13 ortopedskih centrov je za Slovenijo čisto preveč. Dodaten izvajalec, pa četudi zgolj za štiri mesece, je slabost, ne pa nadgradnja sistema. Za varnost bolnikov in kakovost operacij kot da je vsem vseeno. Bolnišnice potrebujejo mednarodni standard ISO, tu pa, kot da ni nič važno.
Zdi se, kot da gre v primeru MD Medicina za kavbojski postopek: s pištolo na vratu mimo vseh pravil do cilja. To je možna pot, a hkrati nova balkanizacija Slovenije. Če bo vlada zdaj uredila »vse« za MD Medicino, bo ta postala vzorčni primer. Miro Cerar bo s tem popeljal sistem v tajkunizacijo, kjer se bo javni denar za zdravljenje pospešeno prelival v odplačevanje kreditov za zasebne zgradbe, Slovenijo pa v unikum bolnišnične dejavnosti brez pravih bolnišnic.