Odločitev o tem, ali bo generalna državna tožilka
Barbara Brezigar zaradi hudih očitkov pravosodnega ministra
Aleša Zalarja o njenem neustavnem in nezakonitem delu svoj mandat končala maja prihodnje leto, ko se ji ta redno izteče, ali pa že leto prej, bo najverjetneje znana prihodnji teden. Do takrat si je namreč (predvsem) premier Pahor vzel čas za razmislek. Pravi, da (po sporu zaradi izdaje obveznih navodil za izvajanje državnotožilskega reda in odstopu
Branke Zobec Hrastar s položaja vodje specializiranega tožilskega oddelka zaradi zadeve Baričevič) ne gre za vprašanje ad personam, torej, ali pravosodni minister ali generalna državna tožilka, ampak za vprašanje ad rem, ki je povezano s skorajda že filigranskim tehtanjem pravnih interpretacij. Ali torej Barbara Brezigar svoje delo opravlja dobro in v skladu z ustavo in zakoni ali ga ne? Torej tudi, ali tako ravna Aleš Zalar?
Da sta videnji vloge prve tožilke v državi v odnosu do drugih tožilstev med vrhom tožilstva in pravosodnim ministrstvom povsem nasprotujoči si, se je potrdilo že dvakrat. Toda če je še ob prvem sporu, vezanem na zadevo Berglund, veljalo, da o tanki meji (ne)prestopa dovoljenega in nedovoljenega pri izvajanju zadev državnotožilske uprave ni preprosto soditi, naj bi bilo tokrat, ob zadevi Baričevič, povsem drugače.
Celo ministri, ki ne vodijo državotvornih resorjev in ki niso strogo strankarsko vpeti, so na seji vlade menda jasno povedali, da je z neposrednim posegom v zadevo Baričevič generalna državna tožilka tokrat šla predaleč. Toda ker pravosodni minister včeraj še ni predlagal njene razrešitve, vlada o tem ni odločala. A če v kratkem ne bo, potem so bili že včeraj dani jasni signali, predvsem od ministrov iz vrst stranke Zares, da bo položaj ene od koalicijskih strank v vladi spet na hudi preizkušnji.
Borut Pahor je povedal, da se je v sredo dobro uro pogovarjal tudi z Branko Zobec Hrastar. O pogovoru ni hotel povedati ničesar. Tisti, ki dobro poznajo delo Zobec Hrastarjeve, pravijo, da zagotovo ne bi nikoli odstopila, če ne bi zelo resno dvomila o zakonitosti ravnanja generalne državne tožilke. Če gre torej premieru za krepitev zaupanja v delo institucij pravne države, bo res moral v kratkem odgovoriti na vprašanje, kje se presoja (ne)zakonitosti in (ne)verodostojnosti ravnanja pravosodnih funkcionarjev začne in kje neha.
Iz petkove tiskane izdaje Dela
Generalna državna tožilka Barbara Brezigar (arhivska slika) Foto: Voranc Vogel/Delo