Tiskane izdaje
Amerika se je decembra soočila z morilskim parom, ki se je odrekel šestmesečni hčerki in hladnokrvno pobil štirinajst ljudi, soproga Syeda Farooka pa je tik pred tem razglasila zvestobo skrajni Islamski državi. Preiskovalci imajo Farookov iphone, na katerem so morda sledovi do ljudi s podobnimi naklepi, a ne morejo do njih, ker je naprava zaščitena z geslom. Če Apple ne bo odklenil telefona, bo morda izgubljena sled za morebitno teroristično celico.
Dejstva so preprosta in zvezna policija FBI ni naključno izbrala primera kot pritisk na Apple, naj izdela postopek, s katerim bo mogoče vdreti v njihov telefon. Po 11. septembru se Američani hitro splašijo ob omenjanju terorizma in začno voljno dopuščati zajetne posege države v njihovo zasebnost in svoboščine. Poleg tega je sporni telefon v lasti Farookovega delodajalca, ki je že dal soglasje preiskovalcem, da lahko pregledajo njegovo vsebino. Če bo jabolčni velikan omogočil dostop do nje.
A so v Coupertinu rekli ne, ker bi slabitev varnostnih mehanizmov v telefonu pomenila posredno grožnjo vsem uporabnikom. »Enkraten primer« bi lahko odprl Pandorino skrinjico podobnih zahtev obveščevalcev in policije ne samo v ZDA, temveč tudi iz drugih, tudi močno avtoritarnih držav. Kljub temu da lahko izdelajo tehnološko rešitev, ki deluje samo za odklepanje Farookovega telefona in ni serijski odpirač za vse enake modele iphona. Zaradi tega jih je pravosodno ministrstvo ostro ošvrknilo, da je upor predvsem marketinška strategija.
Kar ni povsem iz trte izvit argument, saj se je ena najbogatejših korporacij na svetu obdala z avreolo borca za zaščito zasebnosti, medijska evforija pa je brezplačna reklama za aparate, ki »jih ne more odkleniti niti FBI«. Pri čemer gre za star model, najnovejši menda nimajo več pomanjkljivosti, ki jo želijo izrabiti zvezne oblasti. Če bo sodišče Apple na koncu prisililo, da vendarle obide zaščito, bo ta v očeh uporabnikov žrtev mogočnega aparata države, ukaz pa bo še pospešil menjavo starejših modelov za nove, odpornejše proti vdiranju.
Kljub temu smo priča skoraj absurdnemu položaju, ko se zasebno podjetje bori z državo za večje pravice državljanov, in ne obratno. Poleg tega so v Applu postali apostoli varovanja zasebnosti potem, ko je žvižgač Edward Snowden razkril mogočno nadzorno omrežje Nacionalne varnostne agencije (NSA) in njeno grobo poseganje v že tako razmajane svoboščine Američanov. NSA je za nadzor nad njimi vdirala tudi v izdelke in storitve domačih tehnoloških podjetij. Če so ta hotela obdržati zaupanje strank po vsem svetu, so morala okrepiti zaščito.
Prav tako smo s pomočjo Snowdna izvedeli, da je bil množični nadzor precej neučinkovit. Čedalje bolj jasno je, da borci proti terorizmu bolj kot vse bolj neobvladljivo poplavo podatkov potrebujejo njihovo boljšo analizo. Demokratične države pa razpravo, kako postaviti mejo med nacionalno varnostjo in pravico do zasebnosti. Ne pa da je njeno iskanje prepuščeno poslovnežu, ki odgovarja delničarjem, in ne volivcem.
