»Kmalu bomo morali spet zagristi v to jabolko.« S temi besedami je premierka Bratuškova konec leta napovedala novo pokojninsko reformo, ko od uveljavitve zadnje ni minilo še niti leto dni. Prva ministrica v državi, ki ji je pritegnil tudi finančni minister, sta se odzvala na ponavljajoča se opozorila iz Bruslja, kjer o Sloveniji ugotavljajo, da je »napredek na področju reform še vedno omejen«.
Čeprav je ministrica napoved nove bele knjige, v kateri naj bi na novo določili vse najpomembnejše prvine pokojninskega in invalidskega sistema, pospremila z zagotovilom, da reforme pred letom 2020 ne bo, so izjave zasejale nemir in razdelile javnost.
Glavna argumenta, ki govorita v prid hitenju, sta negativna demografija in hitro staranje prebivalstva. Povprečna starost v Sloveniji je dobrih 40 let, še pred letom 2050 bodo Slovenci povprečno stari 50 let. Po zadnjih podatkih za enega upokojenca dela le še 1,38 zaposlenega, na dobrih dva milijona prebivalcev pa je že več kot 600.000 (29 odstotkov) upokojencev.
Pokojninska blagajna je iz leta v leto plitkejša. Prispevki od plač že dolgo ne zadostujejo več za redno izplačevanje pokojnin, kar pomeni, da izdatki zanje vsako leto globlje posežejo v proračun.
Dejstvom ni mogoče nasprotovati – pa jim kljubujemo na pravi način?
Brezglavo skakanje iz reforme v reformo in pisanje zakonov ne da bi do konca domislili rešitve, ima lahko hujše posledice, kot če bi naslednjo reformo, v zameno za dobro premišljen zakon, nekoliko zamaknili. Ker se na področju pokojnin radi zgledujemo po severnjakih, ni odveč, če bi prevzeli tudi dinamiko, ki pri njih narekuje sprejetje nove pokojninske zakonodaje. Predsednica švedskega menedžerskega združenja Annika Elias je med svojim obiskov v Sloveniji povedala, da je začudena nad našimi hitrimi odločitvami. Švedi so imeli zadnjo pokojninsko reformo konec prejšnjega stoletja, priprave nanjo pa so trajale več kot desetletje.
Poznavalci pokojninskih sistemov opozarjajo, da zadnja reforma že kaže rezultate in da je z novo treba počakati vsaj toliko, da se izteče večina prehodnih obdobij. Na to, da je sedanji pokojninski zakon ostrejši, kot je najprej kazalo, dokazuje podatek, da se je večina novih prejemnikov starostnih pokojnin lani upokojila še po pogojih prejšnjega zakona. Nova reforma je prinesla precej strožje pogoje tudi zaradi ukinitve dodane dobe in znižanja starostne meje za moške zaradi otrok. Kaj bo prinesla višja starostna meja za upokojitev (65 let za ženske in moške), bomo lahko ocenili šele čez leta, saj gre za spremembo, ki učinkuje na dolgi rok.
Prehitevanje dogodkov je zato nesmiselno. Večina ljudi bi izgubila zaupanje v sistem. Izkušnje kažejo, da bi v pokoj pohiteli tudi tisti, ki bi sicer še počakali z upokojitvijo, s čimer bi dosegli ravno nasprotni učinek od zaželenega.
Bruselj nam lahko naloži, da uredimo javne finance, ne more pa narekovati konkretnih rešitev. Še toliko bolj, če so te slabe.