sre, 25.04.2012, 21:00
Kitajska priložnost
Preden se lahko odpreš drugim,
 je treba imeti predstavo 
o samem sebi.
»Ne izpusti priložnosti! Morda je nikoli več ne boš dobil.« Kitajska, ki upošteva svojo starodavno modrost, evropsko krizo izkorišča kot priložnost, da na stari celini postavi čim več svojih kažipotov.

Te dni je to storil tudi premier Wen Jiabao, ko se je s političnim vrhom Islandije in Švedske sporazumel o sodelovanju pri izkoriščanju naravnih bogastev Arktike, ko je nato z obraza kanclerke Angele Merkel izvabil nasmeh s trditvijo, da je Kitajska srečna, ker uvaža blago iz Nemčije, in ko je voditeljem srednje in vzhodne Evrope prišepnil, da jim ni treba biti v skrbeh zaradi naložb. Za nekdanje socialistične brate se bo vselej našla kakšna milijarda iz rdeče kitajske blagajne, polne zelenih ameriških dolarjev.

Čeprav kitajski premier še nikjer ni omenil, kako bo azijska sila sodelovala pri okrevanju evra, je imenitno zajahal veter evrske tesnobe. Evropejcem se vsak prihod Kitajcev nenadoma zazdi kot poslednja priložnost, da se izvijejo iz svojega mraka, zato se jim klanjajo, ko se prikažejo na londonskem sejmu knjig in kadar se sprehodijo po hannovrskem poslovnem forumu. Rdeče preproge jim pogrinjajo tako tam, kjer izgovorijo »Verjamemo v Evropo!«, kot tam, kjer bi lahko kupili še kakšno tovarno avtomobilov ali farmo krav molznic. Nenadoma so povsod dobrodošli.

Marsikateri evropski analitik resda opozarja, da kitajska država ni tako stabilna, kakor bi se hotela prikazati; opozarjajo, denimo, na umor v Chongqingu in medfrakcijski obračun v partiji, o katerem ni mogoče reči, kam vodi in kako se bo končal.

Toda Kitajska je vsa obarvana s »kitajskimi značilnostmi«, zato se tudi kaos v partijskem vrhu na koncu ne more pokazati samo kot »priložnost, ki je ne bi smeli zamuditi« – da se odstrani en vplivni klan in se ga nadomesti z drugim ter da se naprej ravna po kažipotih, postavljenih ob poti trdega interesa. Kitajska ne mara referendumov in demokracije ne spusti blizu, ima pa nekje v kolektivni zavesti globoko zasidrano vizijo »kitajskega stoletja«.

Čeprav so Kitajci doživljali vsakovrstna kaotična obdobja ultraških nemirov in ideološkega eksperimentiranja, te svoje vizije globalnega pomena nikdar niso izgubili. Tako jo tudi Wen zdaj nosi kakor svetilko, s katero osvetljuje pot po Evropi. Morda še ne ve zagotovo, kdo bo sedel v stalnem odboru politbiroja po zamenjavi generacij to jesen, ve pa, kam vodi steza, usmerjena k vrhu sveta.

Kaj pa Evropejci? Ali vedo, kam vodi rdeča preproga, pogrnjena pred kitajskim kapitalom? Ali imajo vizijo, kam bi radi prišli, ko bodisi na veliko trošijo ali nesmiselno varčujejo? Ali sploh vidijo sebe na koncu poti, ki jim jo bodo gradili Kitajci, ali na drugi strani mostu, ki jim ga bodo gradili Kitajci, ali na obzorju pred pristaniščem, ki jim ga bodo gradili Kitajci …?

Prihod kitajskega premiera v Evropo je seveda priložnost, ki se je ne sme izpustiti. A priložnost za kaj? Odgovor bo vsekakor treba najti pravočasno.


Kitajska priložnost

Wen Jiabao in Angela Merkel Foto: John MacDougall/AFP

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se
nova
mobilna
aplikacija
stara aplikacija bo delovala samo še
mobilne trgovine
no