Kje bi vzel, kam bi dél

Med 300 največjimi največ prometa dosegajo trgovci – z energijo, v sektorju splošne porabe. Največ denarja obrnejo podjetja, navezana na domači trg, v istih so skoncentrirani tudi zaposleni. Proizvodna podjetja, ki izvažajo, so po absolutni velikosti šele v drugi ligi, so pa precej večja, ko za kriterij vzamemo dobiček.

Naše gospodarstvo je spet v krču, saj je bila v prvih treh mesecih gospodarska aktivnost za 4,8 odstotka nižja kot lani. V odgovor na manj posla podjetja odpuščajo, za jesen nam grozi, da bo brezposelnih več kot 130.000 državljanov.

Seznam 300 največjih podjetij in razmere v našem gospodarstvu v petem letu krize so močno povezani. Ker so pomembna podjetja močno odvisna od prodaje na domačem trgu, so jih nadpovprečno prizadeli varčevalni ukrepi, ki so znižali povpraševanje države in prebivalstva. Druga plat iste medalje je, da se zato povečuje brezposelnost. Tudi izvozna podjetja so prisiljena zniževati stroške (tudi odpuščati), če želijo ostati konkurenčna na svetovnem trgu. Kljub težavam ostajajo hrbtenica našega gospodarstva, saj so bila v »minusu« letošnjega prvega četrtletja edini sektor, ki je rasel in nekoliko ublažil padec.

Ko imamo vse manj izbire in možnosti, kaj lahko sploh storimo za »zagon« gospodarstva, se stvari bistrijo. Sektor, odvisen od domačega trga in (ne)posredno ukrepov države, bi bilo mogoče zagnati le s povečanjem povpraševanja, ki bi temeljilo na zadolžitvi države. Ker to ni mogoče, ostaja radikalna alternativa – privatizirati podjetja, ki imajo velik domač trg in zaostajajo po dobičkonosnosti. Samo taka so za tuje vlagatelje zanimiva. In denar, pridobljen na ta način, bi resnično morali usmeriti v izboljšanje poslovnega okolja.