Klik do zavoda

Napovedi o odpuščanju v bankah je treba razumeti, in ko jih, so logični. Po razpoložljivih podatkih se je število strank na eno bančno podružnico v Evropi v zadnjih letih povečalo za četrtino, vendar se je število bančnih okenc skrčilo za več kot desetino. Časi, ko smo na dvig denarja ali plačilo položnice stali v dolgih vrstah pred okenci, še pred uvedbo bankomatov, spletne banke, ki jo je pri nas leta 1997 prva uvedla SKB banka, ter uvedbo mobilne banke, so pokriti z debelim prahom spominov.

Če se bo trend zmanjševanja števila fizičnih transakcij nadaljeval z enakim tempom, bo v Evropi do leta 2030 polovico poslovalnic manj, kar bo vodilo v vidno zmanjšanje zaposlenih. Slovenija ne bo izjema, še toliko bolj, ker se je s konsolidacijo bančnega sistema (pre)dolgo odlašalo. Pred leti je veljalo, da je na našem trgu prostora za približno petnajst bank, ob osamosvojitvi jih je delovalo kar dvakrat več, sedanje ocene o tem, za koliko finančnih posrednikov je prostora v naši državi, so še nižje in se približujejo številu deset. Zdaj je napočil trenutek, ko bosta oba procesa – digitalizacija in konsolidacija – z roko v roki močno krojila usodo ljudi, ki tudi v slovenski družbi pregovorno veljajo za najbolje plačane, kar potrjujejo tudi statistični podatki. Povprečna plača v finančni dejavnosti pri nas le malo zaostaja za najvišjimi, ki jih prejemajo zaposleni v energetiki, kruta statistika pa tudi kaže, da se zaposleni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih uvrščajo med dejavnosti, v katerih za svojo plačo opravijo najmanj delovnih ur na mesec.

Da se časi in navade bančnih komitentov korenito spreminjajo, kaže tudi podatek, ki je presenetil celo tistega, ki nam ga je včeraj posredoval – v največji banki pri nas že kar 90 odstotkov vseh plačil stranke izvedejo prek spletne ali mobilne banke.

Vse navedeno napotuje k sklepu – v slovenskih bankah bodo primorani odločno zarezati v število zaposlenih, in to ne glede na dejstvo, da je slovenski bančni sektor po kazalniku dobička na stranko v povprečju bolj uspešen kot preostala regija jugovzhodne Evrope. Po drugi strani pa je slovenski kazalnik bančnega dobička na stranko svetlobna leta daleč od pregovorno uspešnih Švicarjev.

Dejstvo je, da so marže nevzdržno nizke, levji delež dobička, ki ga banke zdaj dosegajo, je predvsem posledica sproščanja rezervacij iz minulih let, bančna okenca pa ob digitalizaciji bančnega poslovanja skorajda ne bodo več potrebna. Vsaj za aktivni del prebivalstva ne.

Napovedi in ugibanja o zmanjšanju števila zaposlenih zato ne morejo presenetiti, še najbolj pogumno o tem govori največja NLB, ki jo pretresajo priprave na privatizacijo, druge banke pa so o tej temi precej nezgovorne. V minulih letih se je na zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 1979 ljudi iz sektorja denarnega posredništva, kmalu se jim bo pridružilo na stotine novih in časi, ko so slovenske banke po osamosvojitvi zaposlovale okoli deset tisoč ljudi, so zgodovina. Digitalni bančni svet je tukaj in samo klik ali dva sta potrebna do zavoda za zaposlovanje.