Ko razočarajo zdravniki

Razumljivo je, da je vsakdo za svoje zdravje pripravljen storiti in plačati marsikaj. Težko pa je razumljivo, da to nekateri s pridom izkoriščajo. Ne samo težko razumljivo, nedopustno se zdi, da so med njimi osebe, ki so se zavezale Hipokratovi prisegi. Pa ne tisti različici, ki pravi, da je treba pomagati pacientu ne glede na to, katero znamko viskija ti nosi, ampak tisti pravi, o neomadeževanem in poštenem delu.

Zdravniki v družbi uživajo ugled, cenjeni so zaradi svojega znanja, zato je šok še večji, ko se odkrije, da so besede o njihovi etični drži le še prazen zven, ki ga kaj hitro lahko preglasi žvenket kovancev. »Vsi smo krvavi pod kožo,« je zadnjič, ko je beseda nanesla na tak pohlep, dejal eden od zdravnikov. Ampak to vendarle ne bi smelo biti opravičilo!

Ko smo poleti v uredništvo prejeli dokumentacijo o tem, kako so v urološki ambulanti pregledali pacienta na napotnico ter ga preposlali še na plačljiv in po našem mnenju nepotreben posvet pred operacijo – opravil ga je zdravnik, ki je bil pozneje tudi njegov sprejemni in lečeči zdravnik v bolnišnici –, nam je zazvonil alarm. Spraševali smo se o izkoriščanju nemoči in si tiho želeli, da zgodba ne bi bila resnična. Potem smo izvedeli, da so ta posvet, ki ga je plačal bolnik, hoteli zaračunati še zdravstveni zavarovalnici. Zgodba je začela dobivati nove razsežnosti, pojavila se je tudi domneva, da je bolnik, ki je bil obravnavan v zasebni ordinaciji, preskočil vrsto za operacijo v javni ustanovi. Sestavljali smo mozaik, brali dokumentacijo, spraševali, kaj 'bele halje' vodi k takemu ravnanju. Izvedeli smo, da je to pač razširjena praksa. In o tej nenavadni in etično kočljivi praksi napisali članek. Zganili so se na zavodu za zdravstveno zavarovanje in ugotovili, da so (tudi) v slovenjgraški bolnišnici lahko osebe, ki so se naročile na operacijo mehurja v zasebni ambulanti, obšle čakalno vrsto in se mimo predpisov neposredno uvrstile na čakalni seznam. In kakšne bodo sankcije? Denarno kazen bo plačala bolnišnica, ZZZS pa bo ta denar vrnila za širitev programov za skrajševanje čakalnih dob. Naj razume, kdor more.

Če bi kot družba in posamezniki znali ukrepati odgovorno, bi bil krivec v trenutku znan. Po žepu bi moralo udariti njega, ne ustanove. Ampak pri nas se z izgovorom, da je za tako ravnanje kriv sistem, hitro izmažemo. Čeprav vsi natančno vemo, da smo sistem ljudje. Da ga bomo spremenili le s posameznimi ravnanji, ukrepi in opravičili. No, v bolnišnici so zagotovili, da so zdaj nepravilnosti odpravili, a ostaja vprašanje, zakaj jih niso že prej. Aja, seveda, zaradi sedanje sistemske ureditve jih, domnevamo, niso zaznali. Začarani krog, ki očitno ustreza prevelikemu ali prevplivnemu številu ljudi.

A ne glede na to je veliko storjenega že, če zdravniki svoje delo opravljajo z zavedanjem, da precej bolj boli, če razočarajo oni.