Ko vlada pomaga, so Romi žejni

To, kar se dogaja s cisternami, ki jih je dala vlada postaviti v romsko naselje v Dobruški vasi, je tragična zgodba. Tragična predvsem za tamkajšnje prebivalce, ki so zaradi nizkih temperatur že ves teden brez pitne vode, takoj za njimi pa tudi za vlado, saj se s tem na mikroravni razgalja njena nesposobnost reševanja problemov. Da bo voda zmrznila prvič, ko se bodo temperature spustile pod ledišče, so že od samega začetka vedeli vsi, vladi pa kljub drugačnim napovedim njenega prvega moža v dveh mesecih ni uspelo najti rešitve, ki bi Romom tudi pozimi zagotovila dostop do pitne vode. Da bo ironija še večja, smo pred dnevi pravico do pitne vode zapisali v ustavo.

Z dramatično obrazložitvijo dobesedno čez noč sprejetega sklepa sredi septembra, da je zdravje ljudi v romskih naseljih Dobruška vas v škocjanski občini in v Goriči vasi v ribniški občini resno ogroženo in se iz dneva v dan le še poslabšuje, je vladna ekipa odredila, da v obe romski naselji postavijo pravljičnih sedem plastičnih zabojnikov za vodo.

Zakaj ravno zdaj, ko pa Romi v človeka nevrednih razmerah živijo že dolga leta? In zakaj prav v ti dve naselji, ko pa je skrb vzbujajoče tudi zdravje ljudi v številnih drugih, ki prav tako nimajo dostopa do pitne vode; denimo v največjem dolenjskem naselju Žabjak v Novem mestu? Odgovor je bržkone preprost. V nobenem drugem naselju ne tožijo države na Mednarodnem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Romski družini iz Goriče in Dobruške vasi pa sta že pred dvema letoma vložili tožbo, ker živita v nemogočih življenjskih razmerah brez vode, elektrike in sanitarij. In ker se naši oblastniki pred finišem sodnega postopka zdaj na vse pretege trudijo pokazati v najboljši luči, so Romom kupili cisterne in jih napolnili z vodo. Dobruški Romi so darilo sprejeli z odprtimi rokami, v Goriči vasi pa so nenadno vladno skrb iz previdnosti hvaležno odklonili. Premaknilo jih ni niti prepričevanje urada za narodnosti, naj cisterne vendarle prevzamejo. Tamkajšnji neformalni vodja Romov je s kančkom zdrave podeželske logike povedal, da cistern nočejo, saj poleti v njih ni mogoče preprečiti razvoja parazitov, pozimi pa voda tako in tako zmrzne. »A bomo jedli led al kaj,« je utemeljil odločitev.

Pred slabim mesecem je bil z vladno ekipo na obisku pri dobruških Romih sam predsednik vlade Miro Cerar. Na vprašanje, kako bo poskrbel, da voda v cisternah ne bo zmrznila, je priznal, da sam tega ne ve, a hkrati zagotovil, da bodo odgovorni zagotovo našli način, kako to storiti. Čez dober teden dni je bila voda dva dopoldneva v trdem agregatnem stanju, v tednu, ki mineva, pa je takšna že vse dni. V ustavo zapisana pravica do pitne vode za Rome tako očitno ne velja.

V torek bodo vodstva urada za narodnosti, krovne romske organizacije Sveta romske skupnosti in občine staknila glave in poskušala najti rešitev, ki jo je napovedal premier. Projekt bi lahko poimenovali Razbijmo led in ga podprli z evropskimi sredstvi, tako kakor razne delavnice na temo romske problematike. Če se sestankovalcem ne bi izšlo, jim še vedno ostane tolažba, da bo za led spomladi poskrbela narava sama.