Kockanje z življenji drugih

Razpadajoči, plesnivi prostori, v katerih se nabirajo luže, v njih brez pravega cilja plavajo odpadajoči omet in vse mogoče in nemogoče smeti, naokoli pa so brez pravega reda razmetane umazane, že ničkolikokrat uporabljene posode. V njih ljudje, z veliko mero obupa in absolutnim umanjkanjem upanja, brez vsakršnega upoštevanja higiene in z enim samim namenom – ustreči zahtevam kriminalnega naročnika in zaslužiti kak belič za golo preživetje – mešajo godljo, iz katere potem nastanejo zdravila. Najpogosteje tista za zdravljenje infekcijskih bolezni, za erektilno disfunkcijo in srčno-žilna obolenja, za bolezni centralnega živčnega sistema, vse več je na voljo »zdravil« za hujšanje, doping, za blaženje bolečin, narkotikov in analgetikov na opioidni osnovi, snovi za lajšale tesnobe …

Takšne improvizirane »kuhinje«, zapuščeni, bivanjsko povsem neprimerni objekti na prav noben način ne vzdržijo primerjave z absolutno sterilnimi proizvodnimi prostori farmacevtskih podjetij, kjer z najsodobnejšimi tehnologijami in po izjemno strogih izločilnih kriterijih nastajajo zdravila, originalna in generična. Do potrošnika oziroma do bolnika – tistega, seveda, ki jih potrebuje – pa najdejo pot vsa zdravila. Prava in neprava, varna in škodljiva, slednja najpogosteje po spletu, včasih pa tudi po povsem uradni poti, s primopredajo v lekarni.

Takšno kriminalno kockanje z življenji drugih doživlja vse večji razmah; nanj niso imune niti države razvitega sveta, kjer ponaredki zajemajo približno odstotek trga z zdravili, medtem ko je njihov delež na svetovni ravni okoli 10-odstoten, na račun območij, ki so najbolj izpostavljena tovrstnemu kriminalu. Ponekod v Afriki, Aziji in v Latinski Ameriki namreč ponaredki predstavljajo že okoli 30 odstotkov trga z zdravili, prehranskimi dodatki in medicinskimi pripomočki.

Prijemi pokvarjencev, ki jim ni mar za zdravje ljudi, so raznoliki. Če se zelo potrudijo, naredijo popolne, res težko prepoznavne kopije, če jim je mar le za čim hitrejši in čim večji zaslužek, se v njihovih zdravilih ne znajde le velik delež nečistoč, ampak tudi ponarejene vhodne sestavine in napačne učinkovine. Tako se v tabletkah, kupljenih mimo uradnih poti, najpogosteje po spletu, in po nizki ceni, ki bi že sama morala vzbuditi sum, skrivajo težke kovine, podganji strup, barve za stene ali za ceste, arzen, pesticidi, borova kislina, tudi loščilo za tla ali prah opek, če je treba pripravljeno zmes še nekoliko zgostiti.

Če ponarejena zdravila v primerjavi z originalnimi nimajo pravega učinka, so posledice še vedno obvladljive. Drugače je, če povzročijo nepopravljivo škodo. Med takimi je, denimo, sibutramin, zdravilo za debelost, ki so ga zaradi izjemne toksičnosti in posledičnega poškodovanja jeter, ledvic in povzročanja smrti umaknili iz prometa – med ponarejenimi zdravili pa je še vedno na voljo. Po nizki, zelo dostopni ceni.

Že tako ali tako vemo, da nobeno zdravilo ni brez stranskih učinkov, vendar učinkovitost pri obvladovanju včasih usodnih bolezni in lajšanju spremljajočih bolezenskih tegob bistveno premaga slabe, nemalokrat nezaznavne neželene odmeve uživanja zdravilne kemije.

Pri ponarejenih zdravilih takšnega tehtanja ni. Govorimo lahko le o nedopustni škodi, ki jo mora svet preprečiti.