Komunajzer je kapitalist

Slovenija je že desetletja ujetnica preteklosti. Neskončne razprave politikov in politikantov, ki ljudstvo delijo na rdeče, črne, pikaste, progaste, marogaste ..., v resnici koristijo zgolj politikom. Medtem ko se mi že vso večnost vrtimo v krogu in poskušamo ujeti svoj rep, bolj ali manj pametni in bolj ali manj mladi ljudje iščejo način, kako bi iz blatnega dola čim prej ušli.

Med pametnimi, ki iščejo priložnost za normalno življenje v tem našem pogojno normalnem okolju, so tudi pivovarski navdušenci iz Novega mesta. Ko so tuhtali, kako s svojim pivom vzbuditi pozornost kupcev v čedalje številnejši ponudbi popularnih mikropivovarn, so lani sklenili svoji pivovarni dati ime Komunajzer.

Josip, Broz, Tito in Jovanka so prvi štirje produkti te pivovarne, ki se v veliki večini prodajajo v gostinskih lokalih, nekaj tega piva pa je na voljo tudi v trgovinah diskontnega prodajalca Lidla. In prav to, da ta trgovina prodaja piva, imenovana po dveh zgodovinsko in ideološko spornih likih, je sprožilo pravi vihar na družbenih omrežjih.

Zgražanje med uporabniki twitterja, zlasti na polu, ki se ima za domoljubnega, je bilo tako opazno, da sem za Komunajzerja in njegove zvarke izvedel tudi sam. Naj pojasnim, da me moda garažnih piv ni prepričala in na kraj pameti mi ne pade, da bi za pivo plačal dvakrat toliko, kot plačam za običajno pivo iz multinacionalke.

A mojo pozornost je plaz zgražanja na twitterju vzbudil bolj uspešno, kot bi jo še tako domišljena oglasna akcija multinacionalke. Garažna pivovarna, za katero sicer sam nikoli ne bi izvedel, je tako brezplačno dobila učinkovito oglaševalsko kampanjo, ki si je sama nikoli ne bi mogla plačati.

In četudi nasprotnikom Komunajzerjevih piv mene ni uspelo prepričati, da jih kupim, jim je to očitno uspelo pri številnih drugih kupcih, pivo gre namreč za med. »Žalostno je videti sodržavljane, ki 'simbole upora proti nemškemu okupatorju' kupujejo pri nemškem Lidlu,« tako nekako se je glasil zapis enega od uporabnikov twitterja, ki je opozoril na eno od mnogih razsežnosti banalnosti prepiranja okoli imena piva.

Če domnevamo, da je večina zagrizenih nasprotnikov komunajzerskih piv privržencev kapitalizma, je prav spomniti, da je tisti, ki je simbol preteklosti z zajedljivim poimenovanjem pivovarne znal spremeniti v denar, pravi podjetnik. Z malo sreče bo tak podjetnik nekoč tudi kapitalist.

Komunajzer je torej tisto, kar si vsak, ki pljuva po njem, želi nekoč postati. In pomembno je spomniti, da pravi kapitalisti, kot jih poznamo v kapitalističnih državah z dolgo tradicijo, niso enaki našim turbo kapitalistom ali tovarišijskim kapitalistom. Kapitalist v Avstriji, Italiji ali Nemčiji zna svoje ljudi ceniti, z njimi dela kot z dragocenim delovnim sredstvom. Dober kapitalist razume, da brez svojih ljudi ne more ustvarjati dobička. Tak kapitalist je bliže komunistu od kateregakoli kariernega komunista, kot jih poznamo iz polpretekle zgodovine.