Konec komisarske farse

Po slovenski komisarski burleski v zadnjih dneh, tednih in mesecih je prišel čas z nekaj več resnosti in predvidljivosti. Jean-Claude Juncker, ki mora v zapleteni igri 28 članic, institucij EU in političnih skupin poiskati za vse sprejemljivo rešitev, je na kadrovski šahovnici za Violeto Bulc našel položaj komisarke za promet. To je zahtevno in dobro področje, ki je v času prvih preigravanj veljalo za eno od bolj želenih. Navsezadnje, Slovenija kot dežela med vzhodom in zahodom ter severom in jugom ima na področju prometa kar neposredne interese.

Res je, da pod Bulčevo ne bo več področja vesolja, ki z novimi ambicijami EU postaja vse pomembnejše. Tudi podpredsedniški položaj za energetsko unijo, ki ga je Juncker po logiki »bivša premierka, ženska in liberalka« predvidel le za Alenko Bratušek je v končnici komisarske bitke postal nedosegljiv. Prevzel ga bo Slovak Maroš Šefčovič, ki je bil najprej predviden za komisarja za promet in vesolje. Toda: s polomom Bratuškove na zaslišanju je nastal nov položaj in ni bilo izključeno, da bi slovenska kandidatka dobila kakšno obrobno področje.

Ne glede na šale in zbadanje, povezano s konjički in filozofijo Bulčeve, ki so v zadnjih dneh preplavile bruseljsko prizorišče, je nova slovenska kandidatka prve nastope opravila kar solidno in prepričljivo. Drugače kot Bratuškova je namenila več pozornosti parlamentarnim igralcem. S svojo drugačnostjo bi utegnila poživiti črno-beli svet vodilnih evrokratov. Glede njene ocene bo seveda veliko odvisno od tega, kako bo opravljala komisarsko delo, kako bo sklepala kompromise v bitki z nosilci različnih interesov, kako bo kovala zavezništva.

Vsaj nekoliko grenak priokus pušča evropsko parlamentarno prizorišče. V zadnjem mesecu so evropski poslanci iz zaslišanj naredili mit, češ, z njimi kot neposredno izvoljeni predstavniki Evropejcev zagotavljamo demokratičnost postopkov. Bratuškova je povsem zasluženo padla na izpitu, toda drugim kočljivim kandidatom na čelu s komisarjem za energijo in podnebje Miguelom Ariaso Cañeto so lahko le metali polena pod noge. Videti je, kot da v parlamentu lahko uspe vsak kandidat, ki ima za sabo močno politično skupino ali veliko državo. Ne glede na potek zaslišanja.

Z ekspresno organizacijo zaslišanja Bulčeve, ki bo v Strasbourgu že čez štiri dni, so pomembnost zaslišanj postavili na kocko. Ali so zaslišanja sploh lahko obravnavana resno, če se mora kandidat, ki se še nikoli v življenju ni ukvarjal s področjem, na katerem bo na vodilnem položaju v EU, pripraviti skoraj čez noč in bo na koncu gotovo potrjen? Razumljivo je, da hočejo v težkih časih za Evropo za vsako ceno čim prej spraviti novo komisijo pod streho. Takšno uresničevanje višjih ciljev, ki očitno upravičujejo vsa sredstva, spodkopava že tako načeti ugled evropskega parlamenta.

Predvsem tisti, ki se v Bruslju ukvarjajo z EU ali delajo v njenih institucijah, opozarjajo, da je tudi Slovenija z vsemi zapleti zapravila kar veliko ugleda. Seznam odgovornih bi bil dolg.