Korak naprej

Od petka si istospolni pari na slovesnosti, v navzočnosti najbližjih in prič, lahko obljubijo večno zvestobo pred matičarjem. Njihove medsebojne pravice in dolžnosti so izenačene s heteroseksualnimi partnerstvi v skoraj vsem, razen v treh točkah: ne morejo skupaj kandidirati za posvojitev otroka, par dveh žensk nima pravice do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, in čeprav simbolna, prav tako ni zanemarljiva razlika v poimenovanju. Par moškega in ženske sklene zakonsko zvezo; če je ne, živi v zunajzakonski skupnosti, dva moška ali dve ženski pa lahko skleneta partnersko zvezo ali pa živita v nesklenjeni partnerski zvezi.

Zakon o partnerski zvezi je uredil številne pravice, ki zagotavljajo socialno in ekonomsko varnost, kakršne do zdaj istospolni pari niso imeli. Položaj se je gotovo izboljšal, posebno za tiste, ki skupnega življenja niso formalizirali, saj niso imeli nikakršne pravne zaščite. Kako pomemben je ta korak, pove že dejstvo, da zakon ureja okoli 200 pravnih stanj v več kot 70 različnih zakonih, po katerih so bili istospolni pari do zdaj diskriminirani.

Tvit aktivista Mitje Blažiča je zelo dobro povzel, kaj vse so tisti, ki se zavzemajo za pravice, prehodili, da so dosegli to novo ureditev: 28 let aktivizma, osem zakonskih predlogov, ustavno sodišče je v štirih odločbah ugotovilo, da so veljavni predpisi, kar zadeva istospolne pare glede dedovanja in vrste sklenitve zveze (takrat še registracije), v nasprotju z ustavo. Na dveh referendumih, ki sta bila nemalokrat začinjena z ostrimi in zaničevalnimi izrazi, je večina odrekla možnost kakršnimkoli spremembam. A vendar od včeraj velja prav tisto, zaradi česar je leta 2012 padel družinski zakonik. Del diskriminacije ostaja, na predloge za popolno enakopravnost pa, kot se je izkazalo pred dobrim letom, naša družba še ni pripravljena.