Korporacijska folklora

Trenutni upravljavec državnega premoženja, Slovenski državni holding (SDH) je dvema poslovodstvoma in dvema nadzornima svetoma Darsa za poslovni leti 2012 in 2013 najprej podelil razrešnico, pritisnil svoj pečat v statut, si v nasprotju s predlogom uprave od dvaindvajsetmilijonskega bilančnega dobička odrezal sedemmilijonsko dividendo, potem pa zamenjal nadzornike.

Kaj je postoril Dars v zadnjih dveh letih? Po direktivi prejšnjega ministra je podrl cestninske hišice, zmanjšal nekatere stroške, po dolgem prepričevanju odhajajoče vlade podražil cestnine in zato, ob nižji temeljni evropski obrestni meri, lažje izpolnjuje obveznosti do posojilodajalcev, s katerimi se je poleg tega dogovoril za reprograme in tako letne obroke enakomerneje preložil v prihodnost. Upravljalo in vzdrževalo se je, gradilo pa ne prav veliko. Z evropskim denarjem se postavljajo protihrupne ograje, pripravljajo se projekti za manjkajoče odseke, tudi za drugo karavanško cev, pridobljeno je gradbeno dovoljenje za štiri vikende na leto kritični odsek Draženci–Gruškovje. (Mimogrede: nepoplačani podizvajalci v zadnjih dveh letih niso nič kampirali pred ljubljansko izpostavo Darsa in tudi prometa niso ovirali.)

Trenutno poslovodstvo in odstavljene nadzornike je po odstavitvi prejšnjega dvojca predčasno zamenjala Janševa vlada. Povsem enako pot je izbrala tudi Pahorjeva vlada. Pri tem, da se je takrat razrešeni prvi mož poslovodstva že ob svojem imenovanju zavedal, da naslednja politična garnitura lahko izvede zamenjavo brez posebnih obrazložitev.

Vzorec je poskušala Pahorjeva vlada prekiniti z ustanovitvijo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) in posebnega organa, ki naj bi preverjal sposobnosti nadzornikov, a prav veliko uspeha pri tem ni bilo. AUKN se je potem preselila v odškodninsko družbo (Sod), ta se je preimenoval v SDH, metode pa ostajajo, vsaj v primeru Darsa, nespremenjene.

Sedanji upravljavec je pač izkoristil medvladje ali pa brezvladje ter kadrovsko zarezal v infrastrukturno družbo, ki v kopenskem prometu upravlja s še edinim primernim omrežjem – državne ceste in železniški tiri so pač razsuti. In pri tem kot edini razlog navedel homogeno sestavo nadzornega sveta. Primerjanje izkušenj članov razrešenega in novega nadzornega sveta pokaže, da sta oba strokovno kar primerljiva, res pa je, da so novi člani direktovali v gospodarstvu, del razrešenih pa v javni upravi.

No, ja, seveda so razrešeni, zamenjani, odstavljeni v tej državi vedno politično »napačno« opredeljeni, pa čeprav neaktivno. Saj je bilo ob prejšnji menjavi tudi tako, ko vsaj del garniture politično ni bil opredeljen. Ker, kaj pa je pri nas sploh politika?

Bi bilo bolje, da dobimo tuje menedžerje? Vsaj nadzornike? Bi bilo to ceneje? Kot odgovor na zadnje vprašanje pomislite na plače in odpravnine v tako imenovani slabi banki. Dober domač kader pa tako ali tako beži v tujino, kjer so plačila višja, vpliv politike pa ...