Korupcija, moja dežela

Korupcija je v Evropski uniji hud problem, in bolj ko se razrašča gospodarska in finančna kriza, večji zagon dobiva. Tako je mogoče razumeti tudi zadnje rezultate raziskave Eurobarometra, ki jih je te dni predstavila evropska komisija. Slovenija pri tem ni nikakršna izjema; prej se, kakor je videti tudi iz te raziskave, vzpenja k samemu vrhu korupcijsko bolnih držav. Torej namesto Slovenija kar Korupcija, moja dežela?!

Samo vmesno poročilo domače protikorupcijske komisije (KPK) v zvezi s projektom TEŠ6 vzorčno kaže, kakšne so razsežnosti korupcijskih lovk pri nas in kako ignorantske so bile vse vlade, ki bi se morale doslej že odzvati na izsledke raznih revizij v tem primeru. Pa se niso. KPK tako rekoč roti vlado, naj ukrepa. Tudi sicer je izplen preiskav velikih korupcijskih škandalov v naši državi še vedno izjemno slab. Na izust se vsi spomnimo Borisa Šuštarja, državnega sekretarja, ki je zaradi prejemanja podkupnin končal v zaporu. Pa Srečka Prijatelja, nekdanjega poslanca, ki je v zaporu zaradi podkupnin. Pa kakšnega zamrznjenega premoženja kakšnega tajkuna.

Na pol poti ostajajo razkriti primeri domnevnih korupcij velikih razsežnosti. Denimo: še stara (»Kosova«) protikorupcijska komisija je sredi leta 2009 predstavljala načelno mnenje, da so ravnanja pri prodaji Kadovega in Sodovega deleža Mercatorja leta 2005 ustrezala opredelitvi korupcije. In potem? Primer je med drugim potonil tudi v posebnih obravnavah v parlamentu. Razvpitim gradbeniškim lopatam ni videti konca, razne operacijske mize se zdijo kakor stara eksotika. Visoka politika in politiki, katerikoli že, ostajajo nedotakljivi. Vse skupaj pa, četudi se nekateri od teh primerov leta vrtijo v hudih medijskih mlinih, prepogosto tam nekje tudi končajo.

Tudi evropska komisija ugotavlja, da je korupcija za Evropo eden najzahtevnejših izzivov. Njen strošek, ki naj bi za staro celino na letni ravni znašal zajetnih 120 milijard evrov, se v krizi kaže drugače kakor v času rasti. Raziskava kaže, da je korupcija po Evropi povsod doma – tako na lokalni kot tudi nacionalni ravni, da se podkupovanja in zlorabe moči dogajajo na vseh področjih javnih služb, financiranje politike in strank ostaja nepregledno. Skoraj 70 odstotkov vprašanih Evropejcev je prepričanih, da brez korupcije ni biznisa, da je to sestavni del poslovne kulture njihove dežele. Cecilia Malmström, evropska komisarka za notranje zadeve, je ob objavi teh poraznih rezultatov odločno pozvala nacionalne vlade: Ukrepajte!

Slovenija je v tej raziskavi še posebej izpostavljena, saj se s stališčem, da je korupcija največji problem države, popolnoma strinja kar 74 odstotkov vprašanih. In le zanemarljivih sedem odstotkov jih še meni, da so naše vlade učinkovite. Le kaj delajo drugače danske vlade, da je o njihovi učinkovitosti prepričanih kar polovica Dancev? Izzivov za novo vlado, ki naj doseže danski standard, v protikorupcijskem maršu ne bo malo.