Tiskane izdaje
Primož Kozmus na začetku poletne sezone, ko se začenjajo odštevanja za največje tekme (letos je to EP v Zürichu), še nikoli ni bil rezultatsko tako slab, kot je letos. Zato je razumljivo, da je, stvaren, kot pač je, svoj nastop v Velenju ocenil za katastrofalnega. V zadnjih desetih nastopih na mitingu ob Dnevu rudarjev je bil namreč vselej metal vsaj za meter dlje od 74,73 m, kolikor je zmogel letos.
V zlatem tekmovalnem obdobju od 2007 do 2009 je v tem času praviloma metal že krepko čez 80 metrov, velenjske rezultate pa z najboljšimi dosežki sezone nadgrajeval s kolajnami na OI v Pekingu ter svetovnih prvenstvih v Osaki in Berlinu. Tudi leta 2011 in 2012, ko je v Velenju pristal pri 75,61 m in 77,25 m, je naredil korak iz povprečnosti na zmagovalni oder na SP v Daeguju in OI v Londonu. Lani se je ustavilo, čeprav je met 78,83 m pred SP v Moskvi veliko obetal, a ostal brez kolajne.
Letos je kolajna najbolj oddaljena. Najboljši slovenski atlet vseh časov verjame, da se bo za EP sestavil oziroma da bo kolajna po odpravljenih napakah vendarle dosegljiva. Optimizem gradi na dejstvu, da po rezultatih oziroma metih nad 81 m izstopata Poljak Pawel Fajdek in Madžar Krisztian Pars, ki sta tudi po letošnjem povprečju metov prek 80 m prepričljivo razred zase. Vsi drugi – Belorus Pavel Krivicki, Slovak Marcel Lomnicky, Čeh Lukas Melich, Nemec Markus Esser, Rusa Sergej Litvinov in Denis Lukjanov – pa daleč za njima, v letošnjem Kozmusovem razredu z rezultati v razponu od 75 do 79 metrov.
Razplet EP bo odvisen od tega, koliko rezerve imajo Primoževi tekmeci oziroma koliko bo lahko sam nadgradil svojo formo. Ob optimizmu, brez katerega seveda ni izhoda iz zagat, pa je bilo v Kozmusovih besedah v Velenju vendarle zaznati več dvomov, kot pa trdnega prepričanja, ki smo ga bili vajeni v letih največjih uspehov. Upati je, da Primož ne bo obstal med »kladivom in nakovalom« in da bo našel pot do vrhunskih dosežkov, kot jo je v letih 2003, 2004 in 2011, ko je bil v Velenju pri 75 metrih. Ob tem pa kaže vendarle omeniti, da je imel ob sebi takrat izkušene trenerje Vladimirja Keva in Marjana Ogorevca, ki sta znala odpraviti tehnične pomanjkljivosti. Zadnji dve sezoni je Kozmus sam svoj trener. V svetu vrhunske atletike se ta praksa praviloma ni obnesla. Kozmusovo leto 2014 je velika uganka.
