KPK skliče proslavo

Ker sem sredi prejšnjega tedna sodeloval na nenavadnem dogodku, naj mi bo oproščeno, če bo besedilo bolj osebne narave. Vabljen sem bil na okroglo mizo, ki jo je organizirala komisija za preprečevanje korupcije. Razlog za dogodek: desetletnica obstoja komisije. Ker včasih kakšno reč spregledam, sem ob dogovorjeni uri drvel na Dunajsko ulico, kjer komisija deluje. Receptorka me je začudeno gledala, češ da na sedežu komisije ni nobene okrogle mize. Panično sem iskal vabilo in ugotovil, da bom v resnici udeleženec slovesnosti, ki se bo odvijala v hotelu Slon.

Pred hotelom Slon je vladal nenavaden vrvež. Limuzine, ki so prevažale člane diplomatskega zbora, so se umikale limuzinam, ki so prevažale člane državne oblasti. Policisti v civilu so nervozno opazovali, ali je kje kak element, ki bi ogrožal varnost prihajajočega predsednika republike. Osebje iz državnega protokola je skrbelo, da s kakšno gesto ne bi bila porušena simbolna hierarhija, ki jo morajo vzdrževati. Predsednika republike in njegov govor smo sprejeli s toplim aplavzom. Boj proti korupciji, precej naporno, tudi tvegano opravilo, se je spremenil v slavnostno akademijo, na kateri smo se strinjali, da je korupcija družbeno zlo, kateremu se je treba zoperstaviti. Sklenili smo, da mora biti stopnja tolerance enaka ničli. Ocenili smo, da je preventiva zelo pomembna. Ko sta predsednik republike in predsednik protikorupcijske komisije končala govore, smo nadaljevali s pripovedovanjem prigod, ki so se pripetile med desetletjem organiziranega boja proti korupciji. Potem nas je povezovalka z izbranimi besedami povabila na zakusko. Zakuske se nisem udeležil. Domnevam, da so se udeleženci zakuske med neformalnimi pogovori strinjali, da je korupcija družbeno zlo.

Slovesna akademija je predstavljala imenitno kuliso za realne procese, povezane s komisijo za preprečevanje korupcije in za samo soočanje s korupcijo. Nekaj ur zatem, ko je boj s korupcijo dobil bleščečo protokolarno dimenzijo, so se člani senata komisije za preprečevanje korupcije na javni sceni sprli, češ da predsednik komisije niti internih pravil ne spoštuje. Pri protokolu se je gospod Boris Štefanec, če vas zanima moje osebno mnenje, kar izkazal. Pri spoštovanju predpisov ima, kot mu očita najtesnejša sodelavka, hude težave. Gospod Štefanec odgovarja, da zakon spoštuje.

Ker gre za resen spor, bo o njem zagotovo razsojalo sodišče. Ne predstavljam si, da bi Alenka Bratušek požrla še očitek, da je bila njena nominacija za članstvo v evropski komisiji - če poenostavim - koruptivna. Obstajajo namreč resni dvomi glede procedure, uporabljene ob izrekanju ocene o konfliktnosti interesov. Če je seja senata KPK sklicana na način, da je članica senata v tujini in niti svojih stališč ne more povedati, je to polomija. Erozija spoštovanja pravne forme delovanja KPK hkrati pomeni konec delovanja KPK. Pravno formo je nadomestila protokolarna forma. Boj proti korupciji je postal del protokola.

Nekaj dni zatem, ko sem bil aktiven udeleženec slovesne akademije ob desetletnici obstoja KPK, se mi dozdeva, da je šlo za sedmino. Počutim se nelagodno.