Krasni novi svet

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je včeraj izdala sistemsko načelno mnenje o korupciji v zdravstvenem sistemu, ki je tudi s pomočjo pedantne analize podatkov potrdilo, da je poroka javnega in zasebnega v zdravstvu vesel dogodek, od katerega imajo veliko koristi predvsem zdravniki. Da gre za sistemsko korupcijsko tveganje, ki ustvarja tudi povečana tveganja za nastanek nasprotja interesov, je ugotovila KPK pod vodstvom senata v odhajanju.

Zelo težko si – ob dolžnem spoštovanju do novega predsednika KPK Borisa Štefaneca – predstavljamo, da bo komisija v naslednjem mandatu družbi nastavila ogledalo s takšnimi analizami. Štefanec sicer deluje kot »čisto fejst pob«, a to je odločno premalo za vodenje protikorupcijske komisije.

Še težje si to predstavljamo danes, ko na podlagi pridobljene dokumentacije vemo, da Štefanec v izbirnem postopku ni predložil niti ene samcate reference. Nič. Da merila strokovne uveljavljenosti sploh ni izpolnjeval. Veseli nas, da je predložil potrdilo o državljanstvu in nekaznovanosti, a ob branju njegove »vizije delovanja KPK« nas grabi tesnoba.

Res pa je, da zdaj, ko smo se prepričali, da Štefanec res nima kaj iskati na vrhu KPK, lažje razumemo, zakaj se je država po njegovem imenovanju en teden ukvarjala le z njegovim članstvom v PS. Če bi se ukvarjala z njegovo strokovnostjo, bi predsednik republike moral resno razmisliti, ali še deluje »za blaginjo Slovenije,« k čemur je prisegel ob nastopu funkcije. Z imenovanjem Štefaneca je Pahor z zadnjico porušil tisto, kar so na Dunajski 56 gradili z rokami. Še več, zagrizeni boj proti korupciji je preložil na leto 2020, ko bo Štefanecu potekel mandat. To pa ne koristi blaginji Slovenije, ampak tistim, ki jim je ekipa Gorana Klemenčiča kratila spanec.