Tiskane izdaje
Kultura in umetnost naj bi spadali v posebno, na višji piedestal postavljeno človekovo dejavnost, vendar bi lahko našli analogijo tudi z drugimi področji zadovoljevanja človekovih potreb. Denimo s prehranjevanjem. Primerjava ni najbolj umestna, čeprav smo zadnje čase tudi pri nas deležni poveličevanja kuharskih umetnij, je pa lahko dovolj ilustrativna.
Recimo v primeru mariborskega poletnega festivala Lent, ki se je pravkar končal. Klasična mariborska tovrstna »gastronomska« ponudba ni slaba, pa naj gre za gledališče, glasbo, balet sodobni ples, knjigo ali vizualne umetnosti, vendar gre – tako kot povsod – nekoliko za rezerviranost na določene kroge, hermetičnost, tudi elitizem, skratka, obisk kulturnih prireditev je omejen na relativno ozek krog ljudi. Lakota za duhovna hrano je torej precejšnja in festival Lent poskuša množice nasititi v desetih dneh.
To lahko vodi do precejšnje zmede. Kar naenkrat se mize na prostem šibijo in večina zadev je povsem brezplačna. Prizori so tako nekoliko podobni aranžmajem all inclusive, ko si ljudje na svoj krožnik naložijo neizmerno količino hrane, čeprav je že vnaprej jasno, da je ne bodo mogli prežvečiti in prebaviti. Tako begajo od pogrinjka do pogrinjka, poskusijo to in ono in se nikjer prav dolgo ne zadržijo, spet drugim pa se zdi takšna pojedina preveč plebejska in prozaična ter se od nje distancirajo. Še večja težava je z bolj izbranimi jedmi, za katere je treba nekaj doplačati. Ker se je mogoče povsem spodobno nasititi, ne da bi bilo treba odšteti en sam cent, ima marsikdo pomisleke, še posebno ker je v času večerje na voljo nešteto menijev, večinoma zastonjkarskih.
O potrebi po spremembah se na festivalu Lent govori že več let, vendar za zdaj organizatorji vztrajajo pri svojem konceptu. Spremembe niso nujne zato, ker bi bil projekt slab, temveč ker bi bil lahko boljši. In predvsem daljši. Zadeva lahko poteka z uvodnim pospešenim tempom, povsem nedopustno pa je, da mestno središče deset dni vrvi od silnega dogajanja, nato pa se pogrezne v popolno poletno mrtvilo. In s tem bi odpravili tudi težave z napol praznimi tribunami, ko se predstavljajo »zvezde« festivala, saj bi to moral biti res enkraten dogodek, in ne zgolj še eden v nepreglednem nizu dogodkov.
Če se bo uresničila napoved o gradnji stalnega velikega odra na Dravi, bi bil s tem izpolnjen eden od pogojev za podaljšanje termina čez vse poletje. Poleg tega bi morale biti v stalni funkciji oziroma vsaj ob koncih tedna vsaj še lokacije ArtCampa v mestnem parku in zunanji avditorij v minoritih. To bo zahtevalo nekaj dodatnega dela in stroškov, predvsem kar se tiče logistike, varovanja in marketinga, vendar glede na proračun festivala – ta je letos spet znašal več kot milijon evrov – to ne bi smel biti poseben problem. Skratka, čas je, da se festival Lent res transformira skladno s svojim imenom in postane poletni festival, in ne zgolj festival, ki napoveduje poletje.
