Tlačani in knezi: Krčenje dežele

Občinski petelini so se odločili, da bodo debela jajca ločili od drobnih.

Objavljeno
26. april 2017 21.43
Mrak Kontič Kos
Brane Piano
Brane Piano
Za letos Celje načrtuje 55 milijonov evrov prihodkov v proračun. Leta 2010 jih je imelo 51 milijonov evrov, torej štiri milijone manj. Hvala knezom na višavah, bi rekli, če ne bi bili s tem dosežkom samo prvi na vasi. Velenje je imelo namreč leta 2010 v proračunu samo 30 milijonov evrov, letos jih bo zbralo 40, torej deset milijonov več.

Namesto pokrajin, ki bi pocenile delovanje občin, nas občine v svetlo prihodnost vlečejo vsaka zase. Nobene velike besede o sodelovanju in povezovanju nam tega vtisa ne morejo popraviti.

Tlačani smo mirno gledali ustanavljanje več kot dvesto majhnih in manjših občinskih grofij, še gnoj smo na kup grabili, da smo nanj svoje peteline postavljali ... Zdaj so se savinjski petelini odločili, da bodo debela jajca ločili od drobnih.

Zapisovalci občinskih kronik v Savinjski regiji se praskamo po glavi vsakič, kadar skušamo tlačanskim bralcem iz Ljubljane razložiti, kje je naša vesela regija. Skratka. Statistično in razvojno gre za Savinjsko regijo s 33 občinami. Znotraj regije imamo podregiji, ki ju imenujemo Celjsko ali za turiste Dežela Celjska ter savinjsko-šaleško območje, imenovano tudi Saša, ki združuje Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino. Središči obeh območij sta Celje in Velenje. Politiki obeh mest se niso lepo gledali že v socializmu, v dobi deklaratornega medobčinskega in celo čezmejnega sodelovanja pa se sploh ne trpijo.

Če velenjski knez Bojan Kontič in Gorenjčan Franjo Bobinac zahtevata cesto od Velenja do Šentruperta, celjski knez Bojan Šrot in mesninar Izidor Krivec kontrirata s cesto od Velenja do Arje vasi. Ceste še ni. Če Šrot gradi regijsko tehnološko središče Tehnopolis, velenjski knezi rečejo, da to ni njihov projekt. Tehnopolis gre v stečaj.

Savinjsko regijo več stvari razdvaja, kakor povezuje. Bipolarna regija ima vsega po dvoje. Velenje in Celje imata vsako svojo gospodarsko in obrtno zbornico, centra za socialno delo, borzi za brezposelne ... Kmalu bo Savinjska regija še bolj razklana.

Žalski knez Janko Kos se je ta teden mudil v Velenju, saj je Spodnja Savinjska dolina s Sašo oziroma s Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino vzpostavila skupen center za srečevanje in pomoč socialno odrinjenim tlačanom.

Zakaj je to zanimivo? Zato, ker smo Spodnjo Savinjsko dolino z Žalcem kot središčem doslej prištevali k Celjskemu, ne k Saši. Ministrica Anja Kopač Mrak pa je zdaj zabila še en količek v srce Dežele Celjske, rekoč, da bo združila centre za socialno delo Žalec, Mozirje in Velenje, sedež pa bo v Velenju.

Na severozahodu Savinjske regije se spet dogajata preštevanje državnih ustanov in povezovanje občin, ki bi rade šle v prihodnost hitreje od Dežele Celjske. Velikost proračunov je lep kazalnik, kdo napreduje, kdo pa stoji na mestu in jamra.