Krepost in kazen

V enem od pogovorov s Konfucijem vladar vpraša modreca, ali ni opravičljivo ščititi tiste, ki sledijo načelom Poti, tudi tako, da ubijemo tiste, ki ne upoštevajo teh načel. »Pot« je seveda sistem moralnih in družbenih vrednot v državi. Konfucijev sogovornik torej sprašuje, kaj filozof meni o smrtni kazni.

»Kako lahko vladaš z ubijanjem?« odgovarja modrec. »Raje sam postani kreposten in delaj dobra dela, tako bodo tudi ljudje postali dobri in pošteni. Plemenit človek je podoben vetru, majhni ljudje so kakor trava. Kadar veter zapiha, se mu trava prikloni.«

Medtem ko beremo novice in skoraj vsak dan slišimo za smrtno kazen, izrečeno nekje v svetu, se nam zdi, da pihajo zlobni vetrovi nad travami, ki so izgubile razsodnost, hkrati pa je čedalje manj kreposti in dobrih del tudi med ljudmi, ki »sledijo Poti«. Zahtevajo kri. Oko za oko. Zob za zob. Kazen za zločinca je postala sopomenka za lastno varnost.

Ko je sodnik v New Delhiju v petek na smrt obsodil štiri posiljevalce 23-letne študentke, ki je umrla za posledicami njihovega nasilja, je oče dekleta izjavil, da je »izjemno srečen«. Njegove hčere še vedno ni ob njem, vendar je zadovoljen, ker bodo zločinci viseli na vrvi, ki jo bodo morda sami izdelali v posebni celici, medtem ko bodo čakali na usmrtitev.

Zadovoljna je tudi vsa Indija, čeprav bo v prihodnjih dvajsetih minutah neko dekle v tej državi spet žrtev posilstva. Kazen je postala nadomestek za pravičnost. Treba jo je le izreči za neukročeno zlo in že se ustvari iluzija, da se ne bo več ponovilo.

Mar ni odnos med zločinom in kaznijo vprašanje, ki se ponavlja tako v zgodovini vseh civilizacij kakor v sodobnih političnih žariščih? Diktatorji kaznujejo okrutne teroriste, ki kaznujejo neulovljive imperialiste, ki kaznujejo barbarske odpadnike od svetovnega reda in tako naprej, dokler krog ni sklenjen. Pravičnosti se na politični Poti izraža samo z vrvjo za obešanje, ki jo namenijo brezobzirnemu posiljevalcu lastnega naroda. Kazen izraža nemoč, da bi prišli do bistva težave, do izvora zla, do razloga za ubijanje.

Marsikdo se bo vprašal, kako so indijski posiljevalci povezani z geopolitičnim vrenjem in kako je vrv za obešanje, ki jim je namenjena, povezana z bombami, pripravljenimi na uničenje naslednjega nepokorjenega diktatorja. Povezava je pravzaprav neposredna. To so zločini, ki se pojavijo, kadar se na splošno zmanjša vrednost človeškega življenja, in to so kazni, izrečene pod pritiskom pričakovanja množic. Kje je tu sodišče? Kdo je tu sodnik? In kar je najpomembneje: kakšen jezik uporablja pravičnost, katere najvišji cilj bi moralo biti stanje, ko ne bi nihče nikoli več ne posiljeval, ne ubijal in ne množično moril, in sicer samo zato, ker je to mogoče početi zaradi logike moči?

Spustiti se moramo globoko v vir zla, razkriti prezir do ženske, analizirati nadutost do revnih, dobro premisliti, zakaj obstaja okrutnost do različnosti. Kazen je poraz sistema, ne pa zmaga kreposti. Veter, ki po travi preliva kri, ne zaliva semena dobrih del.