Kriteriji bodo ključ

Bo ta poteza pustila v družbi splošen vtis, da se je naredilo nekaj pozitivnega in pravičnega?

Objavljeno
05. maj 2015 21.26
Vročanje delavskih knjižic podjetja SGP Tehnik v Škofji Loki 20.januarja 2014
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak in njeni sodelavci se že več tednov srečujejo z župani in predstavniki energetskih, elektrodistribucijskih in drugih podjetij, ki zagotavljajo za preživetje nujne dobrine ter se z njimi dogovarjajo o tem, da bi tistim, ki jih je finančna in socialna kriza najbolj prizadela, odpisali dolgove. Načrt je, da bi tista podjetja in občine, kot lastnice javnih komunalnih družb, ki se s tem strinjajo, k zadevi pristopili prostovoljno, brez kakršnekoli prisile, a hkrati tudi brez pričakovanja kake nagrade. Da bi to naredili iz svoje dobre volje in kot znak pripravljenosti podati roko ljudem v stiski. Za odpis pa bi bile, po sedanjih predvidevanjih, »godne« tiste terjatve, ki so zapadle pred vsaj enim letom in pri katerih izvršba ni bila uspešna, ker ni bilo kaj vzeti.

Zamisel Anje Kopač Mrak, pred njo je podobne rešitve že iskala tudi Združena levica, da bi z enkratnim izbrisom neplačanih računov pomagali najrevnejšim, je naletela na mešane odzive. Hvalevredna so ministričina prizadevanja za dogovarjanje in pristop sodelovanja, ki ni prav zelo pogost v sedanji družbi. Eden od pomembnih partnerjev so humanitarne organizacije, ki so na terenu vsak dan v stiku s tistimi, ki ne morejo preživeti brez pomoči.

Ali bo projekt odpisa dolgov, ki naj bi ga dočakali na začetku prihodnje jeseni, uspešna »zgodba« ali ne, bo precej odvisno od meril, ki jih bodo določili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer predvidevajo, da bi skupino upravičencev utegnilo sestavljati približno 100.000 ljudi – prejemnikov denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter družin v 1., 2. in 3. razredu otroškega dodatka. Prav tu utegnejo človekoljubna društva, ki imajo neposreden dostop do usod posameznikov, odigrati ključno vlogo. Zelo pomembno bo, da bo splošen vtis, ki ga bo ta poteza pustila v družbi, da se je naredilo nekaj pozitivnega in pravičnega. Zelo slabo sporočilo bi namreč bilo, če bi bilo komu žal, da si je odtrgal od ust, da je poravnal stroške, in ne bo on nagrajen za svojo držo, ampak kdo drug, ki je morebiti imel drugačne prioritete. Kritiki tega ukrepa opozarjajo, da v zakonih že imamo druge institute, kot je osebni stečaj, ter da upajo, da podjetja neizterjanih zneskov ne bodo porazdelila med redne plačnike svojih storitev.

Predlog Združene levice, ki bi odpis dolgov uzakonil, je bil bolj velikodušen kot ministričin – računali so na približno 290.000 upravičencev, podjetjem, ki bi sodelovala, bi dali davčne odpustke, v paket pa bi vključili tudi telekomunikacijske družbe. Menda je bila skoraj polovica terjatev, ki so jih izbrisali na sosednjem Hrvaškem, prav računi teh podjetij.

Nekateri dvomijo, da bo odpis dolga tistim najbolj na robu res omogočil nov začetek in jim dopustil, da »na novo zadihajo«, saj se razmere, ki so jih do tu, kjer so, večinoma niso spremenile. Še vedno nimajo zaposlitve ali kakih drugih virov prihodkov. Nekaterim bo gotovo lažje, dokončna rešitev pa najbrž ne bo.