Kriza? Čigava kriza?

Večerni obiskovalec v Ljubljani zlahka pomisli, da v Sloveniji ni gospodarske krize. Toda za poletnim večernim bliščem se skriva beda.

Lokali so resda polni, a večinoma turistov. Domačinom v njih prodajo vse manj. Denarja zmanjkuje. Mladi težko dobijo delo. Vse pogosteje so, če hočejo dobiti delovne izkušnje, prisiljeni delati prostovoljno. Če imajo srečo, da so za svoje delo plačani, so najverjetneje zaposleni honorarno ali za določen čas. Ker ne morejo plačevati najemnine, se vračajo k staršem. V bankah ne morejo zaprositi za kredit, ker niso redno zaposleni.

Tudi statistika je začela kazati skrb vzbujajoče podatke. Ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga zaznamujejo, da bi spodbudili razpravo o vprašanjih, povezanih z mladimi, so v državnem statističnem uradu pripravili posebno tematsko poročilo.

Iz njega je mogoče razbrati najmanj štiri skrb vzbujajoče podatke: da je bila brezposelnost v državi lani sicer še nižja od povprečja v Evropski uniji, a se statistična slika izrazito slabša in letos smo že presegli povprečje; da se je lani skoraj podvojilo število mladih, ki so se odselili v tujino; da je med tistimi, ki živijo na podeželju, vse več debelih in da se je med mladostniki precej zmanjšalo število tistih, ki nikoli ne pijejo alkohola.

Kaj nam to pove? Da tisti, ki so to sposobni narediti, iščejo priložnosti v tujini, drugi pa so se prisiljeni zateči po pomoč k staršem. S tem izgublja tudi država. Namesto da bi mladi s svojo energijo in ustvarjalnostjo družbi vračali, kar je ta vanje vložila, bodo mnogi postali družbeno breme ali pa bodo novo vrednost ustvarjali drugje.

Zdi se, torej, da se v Sloveniji prava razprava o vprašanjih, ki zadevajo mlade, sploh še ni začela.