Krpanje razpadajočih hlač

Predsednik državnega zbora Milan Brglez ne verjame, da bodo poslanci v tem mandatu še popravili referendumski zakon, ki bi ga morali že pred nekaj leti. Zato bo najbrž še ta mesec predlagal manjši popravek ureditve, da bi zmanjšali vsaj najhujše težave, ki jih ima pri vodenju, ker parlament ne stori, kar bi moral.

Obsežni popravki referendumskega zakona so nujni, ker je 86 poslancev maja 2013 v ustavi radikalno spremenilo določbe o pravici do referenduma. Od takrat ga ne more več zahtevati skupina 30 poslancev ali državni svet. In še vrsta sprememb je. S tisto veličastno večino so se poslanci zavezali tudi, da bodo v letu dni popravili zakon, ki podrobneje od ustave določa pravila, postopke in pravice pri odločanju ljudstva.

A od takrat so minila krepka tri leta, izvolili smo že nove poslance, referendumski zakon pa še določa ureditev in pravice za postopke, ki niso več mogoči. Ni jih pa za tiste, ki jih je uvedla nova ustavna ureditev.

Sprememba referendumskega zakona, ki jo je vlada sicer ponudila, je letos, ker ni bil dosežen dogovor strank, propadla že v odboru za notranjo politiko, torej čisto na začetku procesa odločanja.

Da imamo pomemben zakon, ki nima zveze z realnostjo, ni slabo le z vidika temeljne urejenosti države. Z referendumi se pogosto razrešujejo ostri konflikti v skupnosti, ko se politiki ne morejo dogovoriti ali je njim odločitev pretežka. Nejasnost ureditve v takšnih primerih vodi v zlorabe in namesto razreševanja stopnjuje spore.

Največje tveganje pri tem niso majhne skupine državljanov, denimo Radio Študent, ki je pred časom z referendumsko pobudo ustavljal pošiljanje vojakov na mejo, ali sindikat delavcev migrantov, o katerem smo veliko pisali zadnje mesece. Resno se lahko zaplete, če nejasno zakonsko ureditev zlorabijo politiki, oblast torej, čemur smo bili v preteklosti priča velikokrat. Denimo, ko večina, ker se je bala rezultata, ni bila pripravljena na korekten način razpisati kakšnega referenduma, priznati rezultata ali so se celo izgubljali podpisi.

Ko je zakonska ureditev zmedena, je težko celo razločiti, kaj je zloraba oblasti, kaj pa preprečevanje zlorab, za kar je po sodbi ustavnega sodišča obveljala zadnja Brglezova odločitev, ko je sindikatu migrantov prepovedal zbiranje podpisov za referendume o množici zakonov.

Manjši popravki referendumske ureditve, ki jih namerava ponuditi Brglez, v začetku leta pa je skoraj povsem enake ponudila že NSi in s predlogom propadla, bodo morda pragmatičen droben korak naprej, če bo zanje mogoče zbrati večino.

Kolikšen bo ta korak, lahko predstavimo s čisto domačo prispodobo: to je šivanje neštetokat zakrpanih hlač, katere blago že leta razpada na vseh koncih, če močneje zapiha veter.

A za več pač ni večine.