Tiskane izdaje
Četrtek je bil velik dan za Maribor, so ob podpisu 15-letne najemne pogodbe za tamkajšnje letališče hiteli zbrane prepričevati vsi vpleteni. Azijski vlagatelji že za letos napovedujejo 11 novih letalskih povezav s štajersko prestolnico. Čez letališče, ki je lani naštelo manj kot devet tisoč potnikov, jih bo že čez pet let šlo poldrugi milijon na leto, načrtujejo najemniki. Vsekakor drzne napovedi; lahko le upamo, da se bodo uresničile.
Ko je azijski vlagatelj pred polno Kazinsko dvorano napovedal, da bodo v razvoj letališča vložili 300 milijonov evrov in da bo to dalo delo tri tisoč ljudem, se je občinstvo začelo živčno presedati. Zdi se, da smo z leti postali sumničavi. Izkušnje so nas naučile, da če kaj zveni preveč lepo, da bi bilo res, običajno tudi ni res. Mariborčani so to lekcijo vzeli že zdavnaj in gotovo veliko bolj trdo kot v kateremkoli drugem slovenskem mestu. Zadržanosti do širokoteznih napovedi novih najemnikov ni skrival niti minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.
Če se nobena od napovedi ne bo uresničila, je zanj kot ministra pomembno predvsem, da bo najemnik vsak mesec nakazal 95 tisoč evrov najemnine. Če bo letališče zmoglo še brez državnih finančnih injekcij, bodo ministrove sanje izpolnjene. Ko smo mariborskega župana Andreja Fištravca vprašali, ali se ne boji, da so napovedi najemnikov preveč optimistične, nas je odločno zavrnil. »Oni imajo toliko pulfra (smodnika, op. p.), oni bi še več, pa jih moramo brzdati,« je opisal azijske partnerje. Seveda si Maribor krvavo zasluži vsako novo delovno mesto. Absolutno mu privoščimo tri in več tisoč novih delovnih mest. A ker najemniki ne skrivajo, da velik del njihovih načrtov sloni na pričakovanju, da jih bo podprla prijazna, prožna in na brezpogojno sodelovanje pripravljena država, je umesten bolj zadržan optimizem.
Najemniki, ki so med drugim lastniki belgijske letalske družbe VLM Airlines, bodo polete v Maribor in iz njega začeli izvajati nemudoma. To pomeni takoj, ko bodo dobili operativno dovoljenje za letenje (AOC). Da bi ugotovili, kako hitro se zna obrniti država pri odobravanju dovoljenj za letenje, je dovolj že pogled v nebo nad Ljubljanskim barjem. V zračnem prostoru, ki je bil nekoč poln toplozračnih balonov, teh ni že peto leto. Potem ko je po tragični nesreči avgusta 2012 uprava za civilno letalstvo zaradi pomanjkljive regulacije začasno prepovedala letenje z baloni, ti še vedno ne letijo.
Od države, kjer se začasna prepoved letenja z baloni raztegne na skoraj pet let – ravno prav dolgo, da ubije voljo balonarjem, ki so skušali od te dejavnosti živeti – azijski vlagatelji pričakujejo ekspresno odobreno licenco za letenje s čisto pravimi letali. Veliko sreče želimo tako Azijcem kot državnim uradnikom, ki bodo izdajali to dovoljenje.
Mariborsko letališče bo nekakšen testni poligon, kjer bodo na preizkušnji odzivnost in prijaznost države na eni ter potrpežljivost vlagateljev in javnosti na drugi strani. Laboratorij, imenovan Letališče Maribor, bo tudi kraj, kjer bo brez pravega odpora tako imenovanih braniteljev tako imenovanega nacionalnega interesa možno preizkusiti, kaj se zgodi, ko pomembno prometno infrastrukturo zaupamo v upravljanje tujcem. Česar si ni niti v sanjah mogoče predstavljati v posla polni Luki Koper, je brez težav izvedljivo na praznem mariborskem letališču.
