Tiskane izdaje
S skorajšnjim pravnomočnim okoljevarstvenim soglasjem bo po dogovoru z lastniki zemljišč, kot kaže, padla največja ovira pred naložbo Magne. Multinacionalka je s pomočjo vlade in Štajercev, ki so Ljubljani dali vedeti, da »brez šihta tudi za ekološko solato ne bo«, prepričala okoljevarstvenike, da ne bodo vložili pritožbe.
A do tega trenutka smo v tej sagi spremljali številna zavajanja in napade z obeh strani pro et contra naložbe v Hočah; zavajanja predvsem od nasprotnikov Magne in napade predvsem na nasprotnike Magne. Oboje je nedopustno. V demokratični družbi ima vsakdo pravico, da pove svoje mnenje, dokler z njim ne žali drugega. Pravna država pa zagotavlja pravno varstvo. Vsakdo, ki mu to pravico podeljuje pravni sistem, se lahko pritoži na odločitve agencije za okolje. Med temi so tudi nevladne organizacije.
Marsikdo možnosti pravnega sistema pod krinko višjih družbenih ciljev izkoristi za parcialne interese. A kljub temu ni dobro, da bi država zato zmanjšala pravno varstvo in civilni družbi omejila možnosti soodločanja. Bitkam, kot so potekale na Dravskem polju in Ljubljanskem barju, bi se delno lahko izognili, če bi država za velike investicije imela pripravljene lokacije za gradnjo. Seznam degradiranih območij, ki ga pripravlja ministrstvo za gospodarstvo, je korak v pravo smer – a za res velike naložbe, kakršna je Magna, premajhen.
Pravnomočno okoljevarstveno soglasje je dobra novica za slovensko gospodarstvo in delovna mesta na Štajerskem ter dobro znamenje za potencialne tuje investitorje, ki bi jih morebitni fiasko z Magno lahko prestrašil. Za Magno pa soglasje ne sme pomeniti le odprte poti do gradbenega dovoljenja, kot je po ukradeni žogi odprta pot Gorana Dragića do nasprotnikovega koša. Soglasje nalaga tudi odgovornost Magni, da bo spoštovala sklenjene dogovore z okoljevarstveniki, in državi, da bo delovanje investitorja budno nadzirala.
