Upanje

Brez njega, naj bo lažno ali resnično, življenje izgubi smisel.

Objavljeno
24. junij 2017 13.12
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Ne štejem več klicev na uredništvo in »delovnih« pogovorov, ki so se končali z nasvetom, naj vsaj kdaj objavimo tudi kakšno pozitivno zgodbo. »Zakaj pišete samo o slabih stvareh, dobre pa spregledate? Napišite kakšno lepo zgodbo,« prigovarjajo. Preslišijo, ko odvrnem, da v našem mediju ne manjka tudi takšnih zgodb. Vendar ne moremo zgolj saditi rožic, če se povsod naokoli dogaja toliko slabega. Svet prikazujemo takšen, kakršen je, in dogodke popisujemo brez filtra rožnatih ali zatemnjenih očal, jim razložim. A prav tako preslišijo; verjetno začutijo tudi moj dvom o obstoju nevtralnega, objektivnega algoritma za sestavljanje medijske agende.

»Slabe« novice so nesporno bolj vroče blago kot »dobre«, poganjajo pa jih tako z nujo po dobičku, zadnje čase sicer prej preživetju, obremenjeni mediji kakor s potrebo po sladostrastnem prebiranju o škandalih in (tuji) nesreči okuženi bralci. Mrhovinarstvo je prisotno na obeh straneh, pravzaprav je inherentna človeška lastnost, druga stran kovanca empatičnosti, brez katere se homo sapiens ne bi mogel povzpeti na vrh lestvice živalskega kraljestva in na njem tako dolgo nezasluženo vztrajati.

A prav tako je človekova lastnost upanje. Brez njega, naj bo lažno ali resnično, življenje izgubi smisel. Verjamem, da želja po dobrih ali, če hočete, lepih zgodbah izvira prav iz upanja – da bo dobro preglasilo slabo, da bo danes dober dan in jutri še boljši. Prispevki v snopiču pred vami so zgodbe, ki upanje na lepši jutri prelivajo v sedanjost. Veliko ga je še.

***

 

Zgodbe za boljši svet

Delov izbor inspirativnih zgodb vas čaka TUKAJ.

Preberite več o projektu.

Podprite pobudo in podpišite manifest.