Lepo je biti milijonar

Pozabite na drugo Švico. Slovenija čedalje bolj spominja na miniaturno Rusijo.

Objavljeno
13. oktober 2013 18.52
Polona Frelih, Moskva
Polona Frelih, Moskva
Maybachi, porscheji, lexusi in druga vozila prestižnih blagovnih znamk so povsem zasedla elitni moskovski rajon Patriarši prudi (Patriarhijski ribniki). Bogati lastniki jeklenih konjičkov nemarno parkirajo tudi na prehodih za pešce in pločnikih. Nedaleč stran uborne babice ob petkih in svetkih prosijo vbogajme.

Država, v kateri so še pred dvajsetimi leti vzklikali parole o enakopravnosti, ima trenutno najvišjo stopnjo neenakomerne razporeditve bogastva na svetu, če izvzamemo nekaj manjših karibskih držav, so pri Credit Suisse zapisali v letnem poročilu o globalnem bogastvu.

35 odstotkov ogromnega ruskega bogastva je v rokah 110 posameznikov! Še bolj pomenljivo je, da teh posameznikov globalna gospodarska kriza ni pretirano prizadela in se lahko pohvalijo z »višjo stopnjo preživetja« kot milijarderji v večini drugih držav.

»Število ruskih milijarderjev se je od leta 2005 do leta 2010 več kot podvojilo, kar odraža nizko zniževanje strukturnega bogastva med najbogatejšimi kot tudi višje povprečno bogastvo med svetovnimi milijarderji ter – zelo verjetno – državno zaščito interesov najbogatejšega sloja,« dodajajo pri vodilni svetovni investicijski banki.

Ugotavljajo, da je v času tranzicije obstajalo upanje, da se bo Rusija preobrazila v visoko kvalificirano in dohodkovno bogato gospodarstvo z močnim programom socialnega varstva, podedovanim iz Sovjetske zveze, v praksi pa smo priča skorajda parodiji. »Obstajali so poskusi pravične distribucije državnega premoženja: večino stanovanj so stanovalci dobili zastonj in deleži v Gazpromu so bili resda dodeljeni državljanom (tudi to se je v večini primerov izkazalo za goljufijo), vse ostalo pa je končalo v rokah redkih izbrancev. V državi z razvpito šibkimi institucijami je poznejši razvoj dogodkov pokazal, da so ključne politične povezave, ne pa podjetniški talent.«

Nasprotno se je od leta 2007, ko sem v Rusiji začela dopisniško kariero, pa do danes premoženje povprečnih državljanov krčilo. Leta 2007, ko je bil en dolar vreden 25 rubljev, je povprečen Rus razpolagal s 14 tisoč dolarji, danes, ko je za en dolar mogoče dobiti 32 rubljev, ima na voljo samo še 11.900 dolarjev.

Iz tega sledi, da skoraj 94 odstotkov odraslih Rusov razpolaga s premoženjem v višini 10 tisoč dolarjev, približno 6 odstotkov ima med 10 in 100 tisoč dolarji, 0,6 odstotka med 100 tisoč in milijon, samo 0,1 odstotka oziroma 84 tisoč prebivalcev pa več kot milijon dolarjev.

Če ste se kdaj vprašali, od kod izvirajo korenine novega ruskega fevdalizma, posledičnega cinizma in podhranjenosti ruskih socialnih ustanov, so podatki o premoženjski neenakosti razkrile korenine vsega slabega v ruski družbi. Takšna razporeditev bogastva ovira gospodarski razvoj, med ljudmi pa na psihološki ravni poskrbi za popolno apatijo.

Slednja se je dodobra razpasla tudi v Sloveniji, kjer povprečni državljan razpolaga s dvakrat manjšim bogastvom kot povprečni Nemec, kar pomeni, da je njegovo premoženje kar trikrat manjše od povprečnega v območju evra. V poročilu je Slovenija omenjena tudi med državami »z opaznimi primeri nastajajočega bogastva«, med katere se uvrščajo še Čile, Kolumbija, Češka, Libanon in Urugvaj.

Pozabite na drugo Švico, kjer se pripravljajo na referendum o univerzalnem temeljnem dohodku. Kar se tiče razporeditve bogastva, Slovenija čedalje bolj spominja na miniaturno Rusijo.