Leta 2002 bi zmagali tudi brez pomoči psihologa

»Solze točijo med himno, po prekrških, pred začetkom podaljška, med enajstmetrovkami, po koncu tekem. Dovolj!«

Objavljeno
10. julij 2014 16.35
SOCCER-WORLD/M61-BRA-GER
Jernej Suhadolnik, šport
Jernej Suhadolnik, šport

Brazilski mediji še niso opustili iskanja vzrokov za »sramoto vseh sramot«, poraz z Nemčijo še vedno zaseda največ stolpičev v slehernem časopisu. To je na neki način razumljivo, saj mundiala vendarle še ni konec, tudi Brazilijo čaka poslovilna tekma pred svojimi navijači v Brasilii. Morebitna zmaga nad Nizozemsko bi delno izboljšala končno oceno njihovega nastopa.

Med teorijami o tem, kaj je privedlo do poloma v Belo Horizonteju – predvsem popolnega razpada sistema po prvem prejetem golu –, se mi je zdela najbolj zanimiva ta o slabi psihološki pripravljenosti reprezentantov. Le redki med njimi so lahko pritekli na igrišče brez nekajminutne molitve, le redki so se na poteze sodnikov odzivali racionalno in le redki so zavrnili sodelovanje s psihologom. Večina jih je sprejela strokovno pomoč, ki jim jo je svetoval selektor Luiz Felipe Scolari po razpletu tekme s Čilom, ki so jo nekateri končali v šoku. »Igralci točijo solze med petjem himne, po prekrških, pred začetkom podaljška, pred enajstmetrovkami in po njih, po koncu tekem ... Dovolj! Govorijo o pritisku, toda nanj bi morali biti pripravljeni,« je izjavil Carlos Alberto, kapetan šampionskega moštva '70.

Brazilski reprezentanti so se s psihologinjo Regino Brandao – s Scolarijem je sodelovala že na mundialu 2002 in euru 2004 – pogovarjali o različnih tematikah, komunicirali so na štiri oči, prek sms in e-pošte. Kot je razkril nesrečni kapetan Thiago Silva, ki je bil po neumnem ob polfinale, pogovori pogosto sploh niso zadevali nogomet. Vse, da bi se fantje le sprostili. »Če nismo sproščeni, potem nam ne steče niti na igrišču. Veliko smo se pogovarjali o Neymarju in prečki Čilencev v osmini finala. Poudarila je, da je Neymar svoje opravil in da smo zdaj na vrsti mi, kar je normalno. Prečka pa da je bila dober znak za nas,« je povedal Silva.

Pomoč psihologa uporabljajo tudi nekateri slovenski športniki, nekateri pa jo zavračajo. Najbrž je tako kot v življenju »navadnih« smrtnikov, pri čemer ni pomembno, v katerem taboru jih je več. Najbolj zanimivo podrobnost pri obravnavani tematiki je razkril nekdanji kralj desnega boka Cafu, svetovni prvak z mundiala leta 2002, ko je tedaj šampionsko Brazilijo vodil prav Scolari, ki v teh dneh postaja državni sovražnik številka ena. »Tedaj je bilo drugače, ne spominjam se, da bi kdo potreboval psihologa. Zase že lahko rečem, da nikdar v karieri nisem iskal pomoči takšne vrste,« je povedal Cafu.

Na vprašanje, psiholog da ali ne, je seveda težko odgovoriti enopomensko. Gotovo pa drži trditev, da je trenutni rod Brazilcev preprosto preslab, kot drži tudi, da bi zasedba iz Jokohame '02, v kateri je mrgolelo velemojstrov, lahkotno premagala kogarkoli s pomočjo psihologa ali brez nje.