Leto davčnega zmaja

Razmišljali smo, kako bi opredelili srečno slovensko leto, tako da bi bilo prav vsem, kajti prav v tem času velikokrat izrekamo novoletna voščila, ki jih nazadnje zaključimo z željo pa srečno novo leto. Pomislili smo, da bi niti ne bilo tako slabo, ko bi na silvestrovo lahko rekli, saj tokrat pa smo jo odnesli kar dobro, oblast ni nič šarila po davkih, slabše ne bo, kot je bilo lani.

Ni še čas za takšno veselje. Stojimo pred davčnim letom, ki nam bo naprtilo novi davek na nepremičnine, in čeprav kakor lajna ponavljamo od junija, ko je ministrstvo za finance z osnutkom zakona o davku na nepremičnine prvič pokazalo, kaj nam pripravlja, bomo ponovili še enkrat: oblast, vlada in njeni zakonodajni pajdaši so v primerjavi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča brezobzirno povečali davčno breme za prebivalce, posebno za lastnike bivališč, ki zanje pomenijo edini dom. Sicer pa je vlada v nekaj mesecih, od junija do oktobra, pričakovanja o novem davku znižala s 460 milijonov na 370 milijonov evrov, kar pomeni, da so bile nekatere interesne skupine precej močnejše od nje – ali pa so bili izračuni slabi.

Namesto da bi predpisala novo sodobno obdavčitev na lokalni ravni, je vlada brezobzirno uvedla še državni davek na nepremičnine in požrla obljube različnih oblastnikov, ki so več kot deset let zagotavljali, da novi davek na nepremičnine tistih, ki plačujejo nadomestilo, ne bo obremenil kaj dosti bolj. Sedanja oblast je »povprečno« podvojila davčno breme za stanovanjske nepremičnine, ki so prek nadomestila prispevale manj kot 50 milijonov evrov, zdaj pa bodo skoraj dvakrat toliko. Vseskozi smo se posebej zavzemali prav za lastnike stanovanjskih nepremičnin, domov, kajti ta skupina davčnih žrtev je imela najmanj vpliva na politično koalicijo, ki je uzakonila davek.

Med zakonodajnim postopkom v državnem zboru, ko je vlada poskušala novemu nepremičninskemu davku zagotoviti zmago med poslanci in ga odišaviti pred javnostjo, so visoke predstavnice sedanje vlade poskušale zmanjševati problem novega nepremičninskega davka s »povprečenjem«, češ da ima strah pred novim davkom prevelike oči, ko pa bo treba na mesec plačati povprečno le nekaj evrov več. Enako zgodbo o »povprečno le nekaj evrov več na mesec« smo poslušali tudi pri davku na dodano vrednost in pri dohodnini ... Če pogledamo, kaj se dogaja s povprečnimi plačami v državi, bomo videli, da se v enem letu povprečno zvišajo za en ali dva evra na mesec: torej bo samo davek na nepremičnine odnesel ves letni prirast pri povprečni plači.

Davek na nepremičnine bo moral stopiti pred ustavno sodišče, pred katero ga bo pripeljalo več ustanov, ki imajo pravico neposredno zahtevati oceno ustavnosti. Pravniki ne pričakujejo, da bo »padel« kot davek nasploh, saj ima država pravico določiti davčni sistem. A postanek pred ustavnimi sodniki, karkoli bodo že sklenili, je slaba popotnica za nepremičninski davek v deželi, kjer ljudje že po nekaj dneh zdoma odklepajo vhodna vrata z besedami: Ljubo doma, kdor ga ima.