Tiskane izdaje
Ljubljana – Trije ministri, ki so padli, pet poslancev, ki so zamenjali poslanske skupine, dve kriminalistični preiskavi v parlamentu in zahteve po odstopih množice ministrov niso glavni dogodek leta, ki so končuje. Za najpomembnejšega bo najbrž obveljala žica na meji, ki lahko močno ureže.
Zgodba o žici se, vsaj za Slovenijo, začne oktobra na Madžarskem. Takrat je sosednja država končala gradnjo visoke ograje, da bi ustavila množice beguncev, ki so vanjo vstopale tudi mimo mejnih prehodov iz Srbije in Hrvaške. Madžarska od takrat vstop beguncem dovoljuje le na mejnih prehodih in le, če zaprosijo za azil pri njih. Takšnih je le za vzorec. Velik tok se je preusmeril proti lažji tarči, kjer ne zavračajo beguncev, ki za azil ne prosijo. Proti Sloveniji. Oblasti so še oktobra zagotavljale, da ne bodo ravnale kot Madžarska. Ograje ne bo, bo pa poostren schengenski nadzor, so takrat načrtovali v vladi.
Ko so načrt brez žice zruši
A se je ta načrt zlomil, še preden se je prav začel. Begunci so mejo, da bi se izognili temu nadzoru, začeli prestopati mimo mejnih prehodov, ker jih po oceni oblasti na Hrvaškem na območje schengna nismo sprejemali dovolj hitro. Na zeleno mejo begunci niso prihajali samoiniciativno. V sosednji državi so jih načrtno prepeljali in vodili, so pokazali videoposnetki. Prvi, ki je javno povedal, da to ne bo šlo, je bil predsednik opozicijske SDS Janez Janša, ki je vladi očital, da zamuja, ker ograje ni začela postavljati skupaj z Madžarsko. Vlada je zaupno takrat že iskala primerne dobavitelje žice in montaže. K vzpostavitvi reda na mejah je v začetku novembra v parlamentu pozval predsednik republike Borut Pahor, ki je prišel svoje stališče predstavit poslancem prvič, odkar je bil pred tremi leti izvoljen za predsednika. Poslance je opozoril, da se »za nobeno ceno meja Evropske unije ne sme premakniti z naše južne meje na Karavanke«. Sto kilometrov ograje je bilo takrat že na poti v državo. Novembra, takoj po volitvah v sosednji državi, je ograja tudi čisto zares začela rasti; a precej bolj cenene in začasne vrste kot na Madžarskem. Doslej je še niso postavili 200 kilometrov. V zadnjih tednih so iz vlade razkrili, da nameravajo do pomladi z žico zavarovati celotno mejo s Hrvaško. Torej slabih 700 kilometrov.
Ministrici odstopili, minister odstavljen
Aprila je vlada, še pred prvo obletnico vladanja, izgubila prve tri ministre. Premier Miro Cerar je predlagal odstavitev obrambnega ministra Janka Vebra (SD). Ker Veber ni bil pripravljen odstopiti, ga je odstavilo 68 poslancev, ki so se istega dne seznanili tudi, da je nekaj dni po izvolitvi odstopila ministrica za izobraževanje Klavdija Markež, Njena magistrska naloga se je izkazala za plagiat. Že pred Markeževo je odstopila Stanka Setnikar Cankar, ker se je ob objavi prejemnikov največjih izplačanih honorarjev v javnem sektorju pokazalo, da je ob plači v 12 letih prejela za 636.000 evrov honorarjev. Ministrici sta odstopili sami po medijskih aferah, Vebra pa je Cerar odstavil, ker je, kot so razkrili opozicijski nadzorniki obveščevalnih služb, od vojaške obveščevalne službe zahteval preverjanje posledic privatizacije Telekoma. Praznino je parlament zapolnil maja, ko je za obrambno ministrico izvolil dotedanjo podpredsednico državnega zbora Andrejo Katič (SD), kot že tretjo ministrico za izobraževanje v manj kot letu dni pa Majo Makovec Brenčič. Katičeva je prevzela vojsko, ki zaradi varčevanja v zadnjih letih nima prave inženirske enote, ki bi jo za postavljanje ograje potrebovali. S proračunom za prihodnje leto vsote za vojsko vladajoči niso povečali. So jo pa za nekaj deset milijonov za policijo, ki konec leta stavka.
Pretresi v državnem zboru
Zaradi Vebrove vrnitve je sedež nadomestnega poslanca SD izgubil nekdanji finančni minister Franc Križanič. Namesto Katičeve pa je poslanski sedež dobil šef mladega foruma SD Jan Škoberne. Ministrske zamenjave, ki so odmevale v državnem zboru, so bile le uvod v večjo »rekonstrukcijo« v državnem zboru julija, ko je Bojan Dobovšek izstopil iz poslanske skupine SMC. Število poslancev največje stranke se je s tem zmanjšalo s 36 na 35, s čimer so še vedno največja poslanska skupina v zgodovini DZ. A koalicije Dobovšek ni oslabil, že čez dva tedna je namreč Peter Vilfan iz opozicijskega Zaaba prestopil k Desusu. Za pravi šok pa je takoj po počitnicah poskrbel vodja poslanske skupine Zaaba Jani Möderndorfer, ki je izstopil iz stranke in poslanske skupine, ki jo je do tedaj vodil. Še leto prej premierka Alenka Bratušek je s tem ostala brez poslanske skupine. Da bi skupina lahko obstajala, morajo biti v njej najmanj trije poslanci. Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček sta se, ker sta ostali brez poslanske skupine, pridružili Dobovšku v poslanski skupini nepovezanih, Möderndorfer pa je ostal neodvisen zunaj vseh poslanskih skupin.
Preiskava Bratuškove, preobrat pri Janši
Alenka Bratušek je bila medijsko osrednja oseba v državi že marca, ko je njeno stanovanje v Kranju, prostore poslanske skupine, stranke in celo prostore premiera Mira Cerarja preiskovala množica kriminalistov. Preverjali so, ali je Bratuškova morda zlorabila položaj, ko se je še kot šefinja vlade samopredlagala za evropsko komisarko. Za kar ni bila izvoljena. »To, da preiskujejo moje prostore, nenapovedano, brez povezave z našo vlado, štejem vsaj za nekoliko presenetljivo,« je takrat dejal premier Miro Cerar in pripomnil, da bi kriminalistom vlada takoj predala, kar iščejo brez sodnih nalogov, če bi le vprašali. Naslednji mesec, aprila, je bil veliki preobrat v sodnem razpletanju afere Patria, kar je bilo pomembno za drugega nekdanjega premiera in šefa največja opozicijske stranke Janšo. Ustavno sodišče je razveljavilo vse obsodbe Janše, Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča. Zadnja sta s tem tudi lahko zapustila zapor. Janši je ustavno sodišče to omogočilo že decembra lani. Po razveljavitvi sodb je SDS nekoliko omilila bojkot vodenja v državnem zboru. Žan Mahnič (SDS) je po prestopu Petra Vilfana k Desusu prevzel vodenje odbora za obrambo. Še vedno pa je v državnem zboru prazen sedež podpredsednika, ki bi moral biti po poslovniku iz vrst največje opozicijske stranke.
Za konec leta še pri Jankoviću
Policisti zadnji mesec niso le stavkali, poskrbeli so tudi za nove politično odmevne preiskave. Preiskali so stanovanje poslanca Andreja Širclja (SDS) zaradi suma sostorilstva pri domnevnih zlorabah v slabi banki, ki jo je nekoč s finančnega ministrstva pomagal ustanavljati in do septembra lani kot neizvršni direktor soupravljal. Pred dobrim letom ga je vlada Alenke Bratušek odstavila. Finančnega ministrstva kriminalisti tokrat niso obiskali. So pa naleteli na težave v stranki, kjer jih je Janša pričakal s pravniki, ki se niso strinjali s zelo širokim sodnim dovoljenjem, da lahko kriminalisti zasežejo tudi dokumentacijo, ki s preiskavo nima zveze. Ambiciji so se kriminalisti odpovedali. Preiskovali so tudi Šircljeve prostore v državnem zboru. Kriminalisti so po Širclju, zdelo se je, da skoraj za uravnoteženje, zavili še k ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, ki na državni ravni ni več pomemben politik. Pri Jankoviću so, ne prvič, preiskovali, ali je morda položaj zlorabljal lokalno. Iz desne opozicije so pri preiskovanju Širclja pripisali kriminalistom poskus vplivanja na »družinski« referendum, ker so se na dan preiskave začela predčasna glasovanja. Po rezultatu referenduma sodeč ta kritika ni bila upravičena.
Po pravi seriji zahtev po odstopih ministrov, denimo kulturnikov, naj premier odstavi Lilijano Bizjak Mlakar, zdravstvene srenje, ki ima težave z Milojko Kolar Celarc, ali 144 županov, ki so se podpisali, da ko gre za denar, nočejo več imeti opraviti s preveč skopuškim finančnim ministrom Dušanom Mramorjem, je premier Miro Cerar ta mesec ministre in vlado vzel v bran. A hkrati napovedal, da bo v začetku prihodnjega leta ocenil, kako uspešni so bili.
To lahko pomeni tudi, da bi lahko kakšnega – kot že letos tri – prihodnje leto tudi rekonstruiral.
Redni postopki kot izjema
Po skrajšanem postopku je državni zbor letos potrdil 28 zakonov. Marca je z 51 glasovi za in 28 proti spremenil zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, kar so volivci decembra zavrnili na referendumu. Po nujnem postopku so popravljali 35 zakonov. Oktobra, denimo, zakon o obrambi, da bi vojska lahko pomagala policistom na meji. Ta zakon, ob katerem se je prvič v zgodovini državni svet takoj odpovedal možnosti veta, je ustavila referendumska pobuda Radia Študent. Obveljal je decembra, ko je ustavno sodišče pritrdilo državnemu zboru, da referendum po ustavi ni dopusten. V seštevku je bilo, po podatkih raziskovalnega oddelka državnega zbora, kar 62 zakonov potrjenih po skrajšanem ali nujnem postopku, manjšina, 50, pa po rednem.
