Lex Kukuriku

Pravzaprav jih je bilo veliko prepričanih, da sprejetje zakona o evropskem pripornem nalogu, ki ga je Hrvaška sprejela le nekaj ur pred vstopom v EU, ko so države že zdavnaj ratificirale pristopne pogodbe in v dobri veri pričakovale, da je usklajeno tudi to poglavje, ni dobra poteza. Vendar je bila oblast glasnejša, saj je domače nejeverne Tomaže (vsaj začasno) prepričala, da naj to nikogar ne skrbi in da bo vse v redu. Navsezadnje je omenjeni zakon že čez nekaj »minut« padel v senco ognjemeta in slovesnosti ob vstopu naše južne sosede v evropsko družino.

Vendar se je Evropa takoj odzvala. Komisarka za pravosodje Viviane Reding je že julija v Zagreb poslala pismo z ultimatom: če ne boste spremenili zakonodaje, utegnete biti kaznovani.

Zagreb je v Bruselj odgovor poslal z nekajdnevno zamudo, vendar še kar išče načine, da se izogne spremembam zakonodaje, po katerih na Hrvaškem evropski priporni nalog, ki je sicer eden od ključnih aktov EU, ne velja za kazniva dejanja, storjena pred 7. avgustom 2002. Zakon so v hrvaških medijih poimenovali lex Perković, saj je bil z njim poleg več deset drugih, zavarovan tudi nekdanji udbovec in poznejši pripadnik hrvaške obveščevalne službe Josip Perković, ki je bil v Nemčiji v odsotnosti obsojen zaradi vpletenosti v usmrtitev emigranta in enega od nekdanjih direktorjev Ine Stjepana Ðurekovića na Bavarskem leta 1983.

Šef hrvaške vlade Zoran Milanović (SDP) je takoj ugotovil, kaj je vzrok za puščice, ki so priletele v Zagreb iz Bruslja. »Pri nas je na oblasti levosredinska opcija, ki ni po godu evropskim nazadnjakom,« je pojasnil. Tudi za ministrstvo za pravosodje, ki je prav tako v rokah vladajoče SDP, bi bilo krivca treba iskati v Bruslju, ki da je popustljiv do nekaterih članic, do drugih, med njimi tudi Hrvaške, pa manj.

Skoraj sočasno se je oglašala tudi hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić, ki kot članica HNS sicer pripada Kukuriku koaliciji. »Lex Perković moramo takoj popraviti,« je nekajkrat zatrdila in dodala, da »primer ni povezan z diplomacijo, kar ji nekateri želijo prilepiti.« S tistimi »nekaterimi« je najbrž mislila koalicijske partnerje iz vrst SDP.

Težko je pričakovati, da Zagreb ne bo popustil pod pritiskom Bruslja, predvsem ker se postavlja vprašanje resnosti zavez in obljub nove članice, ki je po negativnih izkušnjah z Romunijo in Bolgarijo že tako pod posebnim drobnogledom.

Zato vse bolj kaže, da zgodba o lex Perkoviću na Hrvaškem niti ni toliko zgodba o agentu Perkoviću in njegovem komunističnem zločinu, ampak bolj o razčiščevanju odnosov med koalicijskima partnerjema SDP in HNS. Navsezadnje pa tudi zato, ker se na Hrvaškem, vsaj za zdaj, bojijo odgovora na vprašanje, kdo in zakaj je sploh dal pobudo za sprejetje sprememb zakona o evropskem pripornem nalogu le nekaj ur pred vstopom v EU, ko pa je bilo večini jasno, da je v navzkrižju s tistim, kar je še pred nedavnim država podpisala in se zavezala, da bo tudi spoštovala.