Ležerno brezpravje

Na ministrstvu za kulturo je potekal upravni postopek, vreden epizode Letečega cirkusa Montyja Pythona. Pravna oseba, ki prevzema najvplivnejšo komercialno televizijo pri nas, je namreč ta za medije pristojni državni organ zaprosila za soglasje k prevzemu družbe Pro Plus, ki je edina lastnica podjetij Pop TV in Kanala A. Ti podjetji sta uradno izdajatelja televizijskega programa, ki je Sloveniji prinesel vse od Uroša Slaka do oddaje Slovenija ima talent.

Ministrstvu se je zvrtelo. Ne razumemo, so zapisali, koga torej prevzemate – Pro Plus ali Pop TV in Kanal A? Za prevzem prvega ne potrebujete blagoslova organa, ki bdi nad slovensko medijsko krajino, za prevzem drugih dveh pač, so pojasnili in prosili prijavitelja, naj se odloči, koga bi rad prevzel.

Prijavitelj je, ne bodi len, seštel, da je ena plus ena enako blaženemu miru, ena plus dve pa temu, da se mu bo za vrat usedel birokratski aparat. In je odgovoril, da bi rad prevzel Pro Plus. Imam pa še eno prošnjo, je dodal. Bi lahko, prosim, izdali odločbo, s katero boste tudi uradno potrdili, da za prevzem lastnika izdajateljev medijev ni potrebno soglasje? Nič lažjega, je vzkliknilo ministrstvo in izdalo prav takšno odločbo, kakršno si je od samega začetka želel prijavitelj.

Kulturno ministrstvo je torej družbi Slovenia Broadband, lastniku drugega največjega internetnega operaterja Telemacha, ki bo s prevzemom Pop TV in Kanala A v resnici postal eden najmočnejših igralcev ne samo na slovenskem medijskem in sorodnem trgu, ampak tudi v bližnji regiji, pogledalo skozi prste. Zdaj se izgovarja na zakonsko luknjo, češ da v členu, po katerem naj bi v imenu zaščite raznovrstnosti medijev izdajalo soglasja k prevzemom medijskih družb, ne piše izrecno, da velja tudi za povezane osebe, zato prijavitelj, ki prevzema lastnika medijskega izdajatelja, ne potrebuje soglasja.

Toda zakon v tem delu ni preveč zapleten za razumevanje. Ministrstvo izda soglasje za prevzem izdajateljev medijev po 58. členu zakona o medijih, 57. člen pa določa, kdo so povezane osebe.

Prevzemnik komercialke ima nebroj povezanih oseb. Njegova lastniška in upravljavska struktura je izredno zapletena in vključuje tudi nabiralniške firme v davčnih oazah, zato je presoja morebitnih škodljivih vplivov na slovenskem medijskem ali sorodnem trgu v primeru Slovenia Broadbanda težka. Toda dejstvo, da je družba prvo oviro pri prevzemanju komercialke preskočila hitro in celo ob statiranju ministrstva za kulturo, ne vzbuja upanja niti v to, da bo vlogo varuha medijskega trga prevzela agencija za varstvo konkurence. Ta je doslej že blagoslovila prevzeme, ki jih je Slovenia Broadband (ne)posredno izvajal na slovenskem trgu.

Ta tragikomični upravni postopek je zlovešči znanilec razmer, ki jih bo sooblikovalo lomastenje Telemachovega lastnika po medijskem in oglaševalskem trgu. In ko bo zamočil še en državni organ, ki je poklican za to, da trg, kaj šele medije – glasnike javnosti – zaščiti pred lomastenjem mojstra zakonskih lukenj, bo za gašenje požara prepozno.