Ljuba gruda

V Braslovčah ni skoraj nikogar, ki bi menil, da sta funkcionarja storila karkoli narobe.

Objavljeno
25. september 2016 20.49
Braslovče
Špela Kuralt
Špela Kuralt
Kdor bi rad na kmetih karkoli gradil, mora biti ali zelo potrpežljiv ali iznajdljiv. Kmetijsko ministrstvo nerado da žegen na pozidavo kmetijskih zemljišč. Največ teh namreč izgine prav zaradi pozidave in zaraščanja. Občine z veliko kmetijskimi zemljišči imajo tako precejšnje težave.

V Braslovčah so se jih lotili malo po svoje, imeli so namreč velike načrte. Če že imajo občino, so si želeli šolo z dostojno velikim igriščem, zemljišča za različne obrtnike, tudi nekaj manjših cest, nikakor ne hitrih. Veliko občanov je sanjalo, da bi bila zemljišča ob njihovih hišah zazidljiva, da bi si lahko otroci pozidali svoje hiše čim bliže staršem.

Prostorski red, ki so ga potrdili občinski svetniki in je omogočal uresničitev sanj, je doživel klavrno usodo, nekdanja župan in podžupan, ki je drago prodal svoje zemljišče, pa sta se znašla na zatožni klopi. Ali sta kriva zlorabe položaja, bo vnovič odločalo sodišče. Prvič sta bila oproščena, ker sta bila menda premalo izobražena, da bi zmogla razumeti pisanje ministrstva, da gradnja ni dovoljena. Ministrstvo sta sicer vprašala, kaj dopis pomeni, vendar časa za odgovor ni bilo prav veliko. Za Braslovče odrešilen, torej pozitiven odgovor je prišel od gospoda, ki za tovrstne odgovore ni bil pristojen. Kasneje je bil tudi obtožen, vendar je pred koncem postopka umrl.

Česa sta torej občinska funkcionarja kriva? Verjetno vsaj funkcionalne nepismenosti. Kdo je za kaj pristojen na ministrstvu, najbrž ni njuna stvar. Vendarle pa sta vedela, da je v igri dobrih 150.000 podžupanovih bodočih evrov in da ne kaže več čakati. Čeprav menda veliko nista razumela, danes oba sedita v občinskih komisijah oziroma odborih. V Braslovčah ni skoraj nikogar, ki bi menil, da sta storila karkoli narobe. Saj sta hotela le omogočiti napredek in pozidavo kraja! Pa kaj, če sta zadevo malo pospešila s pismom gospodu na ministrstvu. Bi pa tisti, ki je bil pristojen, prej odgovoril. Pa kaj, če je podžupan zaslužil. Saj ni bil edini, ki je takrat drago prodal zemljišče – čeprav verjetno edini, ki je zazidljivo parcelo obljubljal, ko je bila ta še kmetijska. Za Braslovče sta junaka. In prav to je težava.

Dejstvo je, da občine pri pripravi prostorskih načrtov res dolgo čakajo na vse možne organe, da podajo svoje mnenje. Ministrstva in različne agencije se velikokrat vedejo, kot da roki zanje ne obstajajo. Da si zaradi tega investitorji velikokrat premislijo, je že davno znano, občinam pa za tovrstne izgube seveda ni vseeno. Vendar ali je to opravičilo, da vzameš lopato v svoje roke in začneš kopati ali da občinskemu svetu rečeš, da je vse tako, kot mora biti, in svetniki dvignejo roke? Cilj upravičuje sredstva?

Braslovče imajo dobro leto in pol nov, z vsemi ministrstvi usklajen prostorski načrt. In bodo lahko zidali na večini zemljišč, ki so si jih želeli pozidati že pred osmimi leti. Potem bodo s teh pozidanih zemljišč v miru naprej protestirali proti tretji razvojni osi in suhim zadrževalnikom, preostala kmetijska zemljišča pa bo mimo protestov še naprej zaraščal gozd.