Ločitev lika in dela Rotovnika in CD

Cankarjev dom si je brez Mitje Rotovnika težko predstavljati. On si ga je zamislil, zgradil in vodil šest mandatov: 32 let.

Objavljeno
23. marec 2014 20.02
Valentina Plahuta Simčič, kultura
Valentina Plahuta Simčič, kultura

Gostil je nepregledno množico umetnikov vseh ravni, uspešno krmaril v zelo negotovih finančnih in političnih vodah, brez večjih konfliktov (s kakšno izjemo) poveljeval velikemu kolektivu, napisal veliko ogorčenih pisem medijem, tudi koga tožil, če je bilo treba – skratka, vse niti je držal trdno v rokah ter živel za »svojo stvar« z vehemenco in gorečnostjo. Povsem upravičeno lahko rečemo – Cankarjev dom, to je Mitja Rotovnik.

Kljub vsemu pa se bo v njegovih čevljih kmalu moral znajti nekdo drug. Rotovnik, ta zvezda stalnica naše kulture, pri 71 letih namreč odhaja v pokoj. Nekateri mediji so zapisali, da bo novi Mitja Rotovnik ženska in da ji bo ime Uršula Cetinski. Bila naj bi ministrova favoritka. Informacije z ministrstva za kulturo, kjer te dni odpirajo kuverte z vlogami kandidatov, za zdaj še nihče ni zanikal. Molk bi lahko pomenil, da gredo medijska namigovanja v pravo smer.

Po drugi strani Rotovnik javno sicer ni podal mnenja o kandidatih, je pa zatrdil, da bi bila edina njegova prava naslednica dosedanja finančna direktorica Cankarjevega doma Jana Kramberger, ki pa se ni odločila za kandidaturo. To bi lahko razumeli kot znamenje, da ministrova favoritka ni tudi Rotovnikova favoritka, ni pa nujno. Poleg tega naj bi Rotovnik menda zelo lepo govoril o domnevni kandidatki, ki trenutno dela v tujini.

Javno je kandidaturo objavila še ena ženska in s tem dala vedeti, da misli resno. Ženske, ženske, ženske ... Dogajanje v zakulisju in javnosti je živahno, kaj se bo iz zadeve izcimilo, pa bomo videli, navsezadnje je izbor generalnega direktorja procedura z jasno postavljenimi pravili in vsa ugibanja so za zdaj samo ugibanja.

Je pa zanimiv in opazen »ženski element«, ki ga je naplavil razpis za generalnega direktorja Cankarjevega doma. Ženske na vodilnih mestih niso nekaj samoumevnega. Ponavadi so k njim pripuščene, ko določena družbena področja izgubljajo veljavo. Moški vedno bežijo tja, kjer je moč in vpliv, ženske pa prihajajo za njimi in rešujejo, kar se rešiti da.

Da kultura v Sloveniji izgublja družbeni pomen, je jasno. Še očitneje je, da je družba kot celota v hudi krizi. Izpolnjena sta torej oba pogoja, tako da nas ženska prevlada v primeru Cankarjevega doma ali pa, denimo, v primeru premierskega položaja sploh ne bi smela čuditi.

Olajševalna okoliščina je le to, da Cankarjev dom v nasprotju s preostankom slovenske družbe in kulture ni v krizi, Rotovnik ga vendarle pušča nasledniku v zadovoljivem stanju.

V prihodnjih mesecih bomo torej priča ločitvi lika in dela, Rotovnika in Cankarjevga doma. In videli bomo, ali je bil Rotovnik res najboljši možni direktor ali je bil to le del mita, v katerega smo vsi verjeli.