Luški torpedo

Luka Koper v novo leto pluje z novim kapitanom in prvima častnikoma, potem ko je državi uspelo krivdno odpoklicati Draga Matića. Dolgotrajni ogenj med rušilcema uprave in delavcev ter na drugi strani države je razkril tako prizadevanja interesnih krogov po ohranjanju statusa quo kot težave pri upravljanju državnega premoženja. Nevzdržna je bila tudi nezmožnost dogovarjanja med zdaj že nekdanjo upravo ter lokalno skupnostjo, vlado in Slovenskim državnim holdingom (SDH), saj je zavirala (še) boljše poslovanje Luke Koper in predvsem njen razvoj.

Že pred Dragom Matićem sta v bitki padla takratni šef SDH Marko Jazbec in državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja. Jazbečeva naslednica Lidia Glavina, doma iz luške soseščine, se je na bitko bolje pripravila. Država je z zamenjavo nadzornega sveta spet prevzela nadzor nad Luko, med nadzornike postavila prekaljenega pravnika Uroša Ilića, v prvi plan postavila skrb vzbujajoče ugotovitve različnih institucij o modelu in delovanju izvajalcev pristaniških storitev (IPS), z nezaupnico upravi pa je nadzornikom podelila asa za odločanje o Matićevi usodi.

Nezaupnica je bila eden ključnih argumentov za odpoklic uprave. Ta je temeljila na ugotovitvah posebne revizije o IPS, nepravilnosti pri teh izvajalcih sta ugotovili tudi finančna uprava in inšpektorji. Nadzorniki se niso strinjali z upravo, da to področje ureja dovolj aktivno. Svojo nalogo morajo res opraviti policija, dacarji in inšpektorji, a tudi družba v državni lasti ne sme biti blagajna za »gazde« in humus za sporno delovanje.

Nadzorniki vzrokov za domnevne kršitve delovnih obveznosti in negospodarno ravnanje nekdanje uprave podrobno niso predstavili, kar pušča odprta vrata dvomom o resničnih motivih za zamenjavo. Gotovo si je država želela bolj poslušno upravo pri pogovorih o financiranju drugega tira in koncesiji. A tudi nova uprava bo morala ščiti interese podjetja, kot bi jih morala pri pogovorih z Madžari tudi vlada. Luka je namreč – naša.