Madžarski lonec

Prihodnjo jesen bo minilo deset let od dramatičnih prizorov iz Budimpešte in drugih madžarskih mest, ko so velikanske množice jeznih državljanov v nasilnih protestih zahtevale odstop socialistične vlade Ferenca Gyurcsánya. Izzvale so jih njegove v zasebnosti izrečene, na skrivaj posnete in nato objavljene besede, s katerimi je prostodušno priznal, da njegova vlada štiri leta ni naredila ničesar za državo, povrh pa so še na veliko lagali, da so se na volitvah leta 2006 ohranili na oblasti.

Kljub več kot mesecu dni neredov se je Gyurcsány takrat obdržal na oblasti, vendar je madžarska levica to svojo aroganco (in nesposobnost) drago plačala s hudim porazom leta 2010 in vzponom desne konservativne stranke Fidesz avtoritarnega Viktorja Orbána na oblast, medtem ko je opozicija še danes razbita, nemočna in sprta. Pet let, do te nedelje, je imela stranka Fidesz pravzaprav absolutno oblast v državi z dvetretjinsko večino v parlamentu, ki jo je s sprejetjem več kontroverznih reform sodstva, medijev in politične ureditve dodobra izkoristila.

Pri Fideszu zato pomen nedeljskih nadomestnih volitev, na katerih so izgubili odločilni sedež v parlamentu in s tem ustavno dvetretjinsko večino, zmanjšujejo z argumentom, da je veliko delo že opravljeno in zdaj take večine ne potrebujejo več. To je formalno najbrž res. Orbánu je v teh petih letih na oblasti kljub ostremu nasprotovanju liberalnejšega dela javnosti in tujim kritikam uspelo temeljito poseči v madžarske družbene podsisteme in povečati vpliv politike nanje. Ni se oziral ne na grožnje Bruslja s sankcijami ne na ostre besede ZDA, kaj šele na domačo opozicijo, ki jo je vsakič zlahka utišal.

Vendar ima izguba absolutne oblasti velik simbolični pomen. Poslanski sedež je stranka Fidesz izgubila v mestu Veszprém, kjer so skoraj dvajset let vsakič izvolili Fideszovega kandidata. To pomeni, da se je v javnem mnenju nekaj močno spremenilo, da Fidesz izgublja na terenu, in to med svojimi do zdaj zvestimi privrženci. Opozicija pa s to malo zmago dobiva prepotrebno motivacijo za boj z dominantnim Fideszom. Čeprav, resnici na ljubo, je v nedeljo zmagal neodvisni kandidat, ljudje pa so ga volili iz protesta proti vladajočim in ne zaradi podpore opoziciji.

Seveda je utemeljeno vprašanje, s čim se je Orbánova vlada tako zamerila državljanom, ki so ji še lani na parlamentarnih volitvah namenili dvetretjinsko večino ter zmagi na evropskih in lokalnih volitvah? Razlogov je več, seveda, a eden je vsaj za pogled iz tujine zelo očiten; to je Orbánovo koketiranje s Putinom, ki je v posmeh protiruski politiki uradne EU pred kratkim obiskal Budimpešto. Orbán je zdaj razumljen kot ključni Putinov človek v Uniji. In to ne gre v nos le drugim članicam Unije (da ne omenjamo ZDA). Tudi Madžarom samim, ki se še kako dobro spomnijo represije Rusov iz časov varšavskega pakta, je približevanje vse agresivnejši Rusiji, katere okrilja so se toliko let hoteli znebiti, vse prej kot všeč.