Tiskane izdaje
Ne privolim v to, da so ljudje, ki v svoji socialni stiski prihajajo k nam po pomoč v hrani, drugorazredni državljani, so besede prvega moža Slovenske karitas, s katerimi je pred časom zavrnil možnost, da bi sprejemali in podarjali živila s »podaljšanim« rokom uporabe. Prav lahko bi jih izrekel tudi v teh dneh, ko je v njihovih skladiščih in skladiščih Rdečega križa Slovenije obtičalo skoraj pol milijona kilogramov testenin, kupljenih v okviru pomoči evropskega sklada za pomoč najbolj ogroženim. Če bi seveda vedel za vse podrobnosti o pošiljki, ki jo je za skladov denar dobavil največji trgovec pri nas potem, ko je na javnem razpisu za ta posel z nekoliko ugodnejšo ceno premagal dosedanje dobavitelje, domače proizvajalce testenin.
Po skoraj zacementiranem pravilu javnih naročil poiskati in izbrati ponudbo po najboljši (najnižji) ceni, se je ravnalo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ko je po objavljenem javnem razpisu iskalo dobavitelje osnovnih živil za več kot milijon evrov vredne pomoči iz posebnega sklada EU. Kljub trditvam, da je bila zahtevana menda prvovrstna kakovost, česar iz objavljenega razpisa sicer ni mogoče razbrati, se je zgodilo, da je bil posel oddan trgovcu, za katerega so po naročilu izdelali poceni in manj kakovostne testenine pri proizvajalcu v Sarajevu. Takih na našem trgu ne poznamo, ker jih, najbrž tudi zaradi nedoseganja vsaj povprečnih kakovostnih standardov, ki veljajo v Sloveniji, preprosto ni v prodaji.
A to je postalo javno znano šele, ko so prve analize v humanitarnih organizacijah uskladiščenih pošiljk testenin ustavile njihovo razdeljevanje. Čeprav je bilo v razpisu poudarjeno, da morajo biti nejajčne, so v analiziranem vzorcu odkrili prisotnost jajčnih beljakovin. Te sodijo med alergene in lahko pomenijo tveganje za zdravje ljudi, alergičnih na te sestavine. Namesto takojšnje zavrnitve pošiljke, jo zdaj poskušajo rešiti z dopolnitvijo pomanjkljive deklaracije na pakiranih testeninah.
Strokovno je zadeva s »pozabljivostjo« pri deklaraciji popolnoma jasna: varčevanje pri ustreznih osnovnih sestavinah za testenine so popravljali z dodatkom glutena in beljaka. Za povrhu pa so za boljšo barvo dodali še karoten, ki je sicer naveden v deklaraciji, a ga v živilu sploh ne bi smelo biti.
V čudni luči zdaj ni le ministrstvo, ki je prvič prevzelo vlogo izvajalca tega posla evropske pomoči v hrani, ampak tudi izbrani dobavitelj. Pri tem je še najbolj nenavaden odgovor zadnjega, da je bosanskega proizvajalca vključil v posel zato, ker zanj ni našel partnerja doma. Kako bi ga, če pa so se slovenski proizvajalci, kot že vsa leta do zdaj, tudi sami neposredno potegovali zanj, in to z izdelki povsem enake kakovosti, kot jih sicer delajo in dobavljajo trgovcem? To ni le trgovčev nož v hrbet domačim dobaviteljem, ampak tudi nenavaden harakiri države, ki sofinancira evropsko pomoč v hrani in ki sicer spodbuja tudi kupovanje slovenske hrane.
