Mavrični parlament
Novost letošnjih volitev se zdi zaklinjanje večine strank, da z Janezom Janšo ne bodo sodelovali.
Odpri galerijo
KARIKATURA: Marko Kočevar
Devet strank pomeni predvsem neskončno prerekanje kdo, s kom, kako in zakaj oziroma zakaj ne, gotovo pa bodo pri tem pomembno vlogo odigrali tudi partikularni interesi posameznikov in ozkih skupin.
Novost letošnjih volitev se zdi zaklinjanje večine strank, da z Janezom Janšo ne bodo sodelovali. Vendar je to le formalizacija nenapisanega pravila levice, ki ga je do zdaj kršil le Karl Erjavec, pa še ta se je tokrat odločil za gromoglasno protijanševsko kampanjo. Ali je v ozadju res strah pred »orbanizacijo« države ter nesprejemljivost nekaterih principov in načinov delovanja SDS ali pa gre samo za strah pred trganjem nekaterih klientelističnih navez ter krhanja političnih, finančnih in gospodarskih monopolov, je stvar presoje, vsekakor pa takšno stališče ob sedanjem razmerju moči v parlamentu ni prav racionalno.
Še posebno ker bi bila zelo konfliktna in neoperativna tudi vladna koalicija brez Janeza Janše. Poleg različnih prioritet bi bil pomemben dejavnik tudi ego posameznih predsednikov strank. Bosta dosedanji predsednik vlade Miro Cerar in Dejan Židan, ki je imel pred volitvami prav tako (teoretične) premierske ambicije, privolila v to, da bo njun šef novinec Marjan Šarec? Ta ob popolni neizkušenosti tudi ne slovi po prav uglajenem odnosu do svojih podrejenih, čeprav poklic igralca načelno ne bi smel veljati za hendikep, je mož žal zgolj komedijant, kot so ga včeraj označili tudi na portalu BBC. Neskončne možnosti se tako hitro prelevijo v zelo omejene, trma in kapricioznost pa v realno možnost novih volitev septembra.
Novost letošnjih volitev se zdi zaklinjanje večine strank, da z Janezom Janšo ne bodo sodelovali. Vendar je to le formalizacija nenapisanega pravila levice, ki ga je do zdaj kršil le Karl Erjavec, pa še ta se je tokrat odločil za gromoglasno protijanševsko kampanjo. Ali je v ozadju res strah pred »orbanizacijo« države ter nesprejemljivost nekaterih principov in načinov delovanja SDS ali pa gre samo za strah pred trganjem nekaterih klientelističnih navez ter krhanja političnih, finančnih in gospodarskih monopolov, je stvar presoje, vsekakor pa takšno stališče ob sedanjem razmerju moči v parlamentu ni prav racionalno.
Neskončne možnosti se lahko prelevijo v omejene ali privedejo do novih volitev.
Še posebno ker bi bila zelo konfliktna in neoperativna tudi vladna koalicija brez Janeza Janše. Poleg različnih prioritet bi bil pomemben dejavnik tudi ego posameznih predsednikov strank. Bosta dosedanji predsednik vlade Miro Cerar in Dejan Židan, ki je imel pred volitvami prav tako (teoretične) premierske ambicije, privolila v to, da bo njun šef novinec Marjan Šarec? Ta ob popolni neizkušenosti tudi ne slovi po prav uglajenem odnosu do svojih podrejenih, čeprav poklic igralca načelno ne bi smel veljati za hendikep, je mož žal zgolj komedijant, kot so ga včeraj označili tudi na portalu BBC. Neskončne možnosti se tako hitro prelevijo v zelo omejene, trma in kapricioznost pa v realno možnost novih volitev septembra.
