Meje schengna
ned, 09.04.2017, 19:00
Meje schengna
Preverjanje avstrijskih upokojencev, ki se peljejo na velikonočne počitnice na Hrvaško, bi bilo dlakocepstvo.
Leto in pol je bilo znano, kaj se pripravlja. Takoj po pariških napadih 13. novembra 2015 je Francija zahtevala, da bi morali vpeljati sistematičen nadzor vseh ljudi, ki vstopajo v schengensko Evropo, tudi državljanov EU. Boljši nadzor zunanje meje je postal mantra na vseh ravneh evropske politike. Ker je Grčija nekakšna schengenska eksklava, na jugovzhodu Evrope prava meja območja brez nadzora potnikov na mejah poteka na madžarski in slovenski meji s Hrvaško.

V zadnjih dneh sem se peljal čez pol ducata notranjih meja v schengenskem območju, tako z vlakom kot z avtomobilom. Na nobeni ni bilo niti znamenj kakršnegakoli nadzora potnikov. Kaj šele preverjanja listin ali zastojev. Vstopa v drugo državo ne opaziš. Schengenska Evropa ne glede na vse težave, grožnje in notranjepolitične pritiske še vedno deluje. Pogoj za obstoj takšnega območja svobode je, da na njegovih zunanjih mejah deluje strog in učinkovit nadzor. Vse drugo so iluzije.

Skladno s pričakovanji je bilo na slovensko-hrvaški meja konec tedna preverjeno delovanje tega sistema. Politiki v Belgiji in Franciji, ki so po terorističnih napadih ugotavljali, da so storilci, tudi državljani EU, ki so brez pravega nadzora ali s ponarejenimi dokumenti skoraj svobodno prečkali mejo, prepletenosti življenja ljudi ob slovensko-hrvaški meji niso imeli pred očmi. Tudi gibanja turistov in delavcev, ki čez praznike potujejo domov, ne.

Vprašanje varnosti je pred volitvami v Franciji in tudi v Nemčiji prvorazredna politična tema in nihče od vladajočih noče izjem, ki bi lahko dokazovale poroznost meje. Posledice tega so bile nedvoumne, preden je sistem konec tedna začel veljati v praksi. Preverjanje avstrijskih upokojencev, ki se z avtobusom peljejo na velikonočne počitnice na Hrvaško, bi bilo dlakocepstvo, ki k uresničevanju ciljev strožjega nadzora ne bo prav nič pripomoglo.

Vsaj posredno je zaplet povezan z nadzorom na notranji schengenski meji z Avstrijo. Severna soseda ima odobren nadzor do maja in ga bo najbrž lahko še podaljšala, čeprav upravičenih razlogov nima več. Pretoka neregularnih migrantov čez mejo že leto dni skoraj ni. Številke so povsem primerljive z obdobjem pred krizo. Nemčija napoveduje, da bo pravico podaljševanja nadzora na meji z Avstrijo utemeljevala s teroristično grožnjo, a v praksi preverjanja potnikov skoraj ni več.

Pred uvajanjem »stoodstotnega« preverjanja potnikov na zunanjih mejah Slovenija, ki ostaja del evropskega jedra, ni hotela vnaprej govoriti o izjemah. V kočljivih razmerah so se hoteli za vsako ceno ogniti očitkom o preveliki prepustnosti schengenske meje s Hrvaško. Zaradi njenega specifičnega geografskega položaja in več kot tisoč kilometrov meje z BiH, kjer je na številnih točkah težko vzpostaviti schegenski red, bo Slovenija še nekaj let morala ostati »varuh meje«.

Tako teroristična grožnja kot tudi vse pomanjkljivosti sistema, ki so se razkrile med migracijsko krizo 2015/2016, ne morejo upravičevati, da se vzpostavlja sistem, ki ima glede na cilje nesorazmerno negativne gospodarske in druge učinke. Bolj kot od Slovenije, ki v danem položaju nima veliko manevrskega prostora, bi morali več zdravega razuma pričakovati od evropske politike. Bistvo schengna namreč nikoli ni bilo delovanje s simboličnimi ukrepi.

Meje schengna

Schengenska Evropa ne glede na vse težave, grožnje in notranjepolitične pritiske še vedno deluje. Pogoj za obstoj takšnega območja svobode je, da na njegovih zunanjih mejah deluje strog in učinkovit nadzor. Vse drugo so iluzije. Foto: Reuters

Prijavi sovražni govor