Meteorski vzpon

Stranka Mira Cerarja in deloma tudi Zavezništvo Alenke Bratušek sta v strankarski prostor vnesli novo dinamiko. Prva je v razmerja moči posegla radikalno in se je, takoj po ustanovitvi, povzpela na vrh, tako kot stranka Zorana Jankovića ali Gregorja Viranta pred tremi leti.

Možnosti za nihanja strank navzgor ali navzdol bo še veliko, odvisno od tega, kako bo potekal politični spopad, vendar so, kot vse kaže, izhodiščne točke že postavljene. Tiha večina, ki se v anketah javnega mnenja ne želi izrekati, ki se umika iz javne debate in požira debelo slino, ko mora spremljati norosti v slovenski politiki, je odločena staviti na uglednega pravnika, ki gradi na visoki etični drži, moralni čistosti in poštenem delovanju.

Tokratna raziskava javnega mnenja v veliki meri odslikava stanje pred tremi leti in bi jo lahko označili za deja vu, ko smo jeseni 2011 izmerili Jankoviću vodilno mesto med strankami. Ta je takrat pridobival podporo med volivci, ki se volitev ne bi udeležili, ker so bili razočarani nad ponudbo strank. Po treh letih se očitno zgodba ponavlja .

Če upoštevamo še efekt zmagovalca, ko se znaten del volilnega telesa odloči v zadnjem trenutku podpreti pričakovanega zmagovalca, lahko ocenimo, da ima stranka SMC izjemno velik potencial, hkrati pa je velika grožnjo za etablirane stranke, ki tega, da bi jim nek novinec, s pravkar ustanovljeno stranko, ogrožal prihodnost, ne bodo mirno gledale.

Pred pričetkom uradne volilne kampanje se zastavlja več dilem. Prva je, ali se lahko ponovi razplet z zadnjih volitev - in kako potem do koalicije. Druga je, kakšen vpliv bo imela pričakovana nižja volilna udeležba zaradi šolskih počitnic. In nenazadnje, kaj bo na julijskih volitvah pretehtalo: osebna poštenost, sposobnost izvedbe reform, programske razlike ali mandatarske ponudbe?