Milan XIV.

Da organi pregona »pletejo mrežo« za župana Zagreba Milana Bandića se je dolgo šušljalo. Milan Bandić, že 14 let prvi mož Zagreba, je v svojem ciničnoarogantnem slogu odgovarjal, da ga ni strah in da je »tako ali tako nenehno za vse kriv. Tudi takrat, ko pogine golob na osrednjem zagrebškem trgu ali ko zapade preveč snega.«

Potem se je zgodila protikorupcijska akcija Agram in Bandić se je znašel v preiskovalnem priporu.

Milan Bandić je gotovo osebnost, ki je zaznamovala hrvaško glavno mesto in Hrvaško nasploh. Je populist, ki ga marajo branjevke in upokojenci, estradniki in olimpijski zmagovalci. V beležki opravil za določen dan so imeli Bandićevi predstavniki iz protokola nemalokrat toliko obveznosti, da se je zdelo, da bo »Milan zdaj zdaj srečal Bandića«.

Številni so prepričani, da je pravzaprav pregorel v svoji samovšečnosti in želji biti še bolj všečen. »Zagreb, to sem jaz,« je bilo njegovo vodilo, po drugi strani pa je postajal vse močnejši in bolj prepričan, da je – nepremagljiv in nedotakljiv. Vsak mestni projekt je jemal, ga vodil in ga predstavljal javnosti kot svoj projekt. Politična sla ga je nato odgnala celo v bitko za predsednika države, kar ga je stalo poraz in razhod s stranko SDP.

Vmes so mediji odkrivali in opozarjali na sumljive spremembe namembnosti mestnih zemljišč, precenjena javna stranišča, čistilne naprave, preprodaje stanovanj … Bandić se je le nasmihal. Zdaj so se nekateri spomnili na številna medijska opozorila o domnevnih nepravilnostih, ki jih je počel nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader. Od prvih opozoril do Sanaderjevega odhoda v zapor Remetinec so minila leta.

Letos spomladi je postal vrhovni hrvaški državni tožilec Dinko Cvitan, V nagovoru je dejal, da je največ nepravilnosti na lokalni ravni, med lokalnimi šerifi. Nekateri so se muzali, kaj kmalu pa dočakali prvo akcijo, in sicer proti siško-moslavški županji Marini Lovrić Merzel, ki jo tožilstvo bremeni nezakonitih dejanj, povezanih s porabo javnega denarja. Zgodil se je tudi Vukovar, kjer je zaradi nezakonitosti, prav tako povezanih z javnim denarjem, poleg vsega pa še zaradi domnevnega podkupovanja svetnikov iz opozicijskih vrst, v rokah kriminalistov končal župan Željko Sabo … Zdaj se je zgodila akcija Agram, z namišljeno nedotakljivim Milanom Bandićem v glavni vlogi.

Kaj to pomeni? Veliko. V letih oblasti si je Bandić namreč ustvaril samosvoj način upravljanja mesta, ki temelji na strogi hierarhiji in odločanju v ozkem krogu svojih ljudi. Tudi politično ne sodi na obrobje. Ni zanemarljivo niti dejstvo, da se prav v Zagrebu ustvari približno tretjina hrvaškega BDP.

»Nekateri z javnim denarjem razmetavajo kot pijani milijonarji,« je mogoče nemalokrat slišati. Gotovo je popolnoma res, da bi se ločnica med početjem lokalnih šerifov in porabo javnega denarja morala imenovati – transparentnost. Te pa je vse manj. Zaradi tega jo utegne, kot kaže, skupiti tudi zagrebški Milan XIV.