Milo rečeno: neprimerno

Vsakršno drugačno sporočilo iz Bruslja bi bilo presenečenje. Kljub krvavim prizorom iz Katalonije. Bruseljsko soglasje z Madridom glede nezakonitosti referenduma in iskanja rešitve znotraj španskega ustavnega sistema, ki odcepitve ne dopušča, je očitno trdno. S takšnim sporočilom so se postavili na stran razlag, po katerih je odgovornost tudi na strani katalonske vlade, ker je ravnala v nasprotju z ustavo. Pozivali so sicer k zmanjševanju napetosti in dialogu, a z vrha EU in skoraj vseh članic nedvoumne obsodbe policijskega nasilja nad katalonskimi volivci ni bilo slišati.

To je, milo rečeno, neprimerno, in Uniji, ki rada pridiga o svojih načelih, kakršna je demokracija, ne more biti v čast. Seveda velja, da se druge članice in institucije ne vpletajo v notranje zadeve, a nasilje takšnih razsežnosti je kaplja čez rob. Temeljna načela veljajo za vse – tako za Madžarsko in Poljsko kot tudi za špansko vlado, ki se je odločila za uporabo sile. Premier Mariano Rajoy bi lahko toleriral referendum in se po njem odločil za politični proces, za nadaljnja pogajanja. Nasilje je razmere poslabšalo in po njem poti nazaj ni več.

Tako kot v drugih primerih je vzpostavljanje primerjav težko in ne vedno logično. Nenavadno je, da se je v evropske razprave vrnilo vprašanje Kosova, ki se je osamosvojilo v drugačnem zgodovinskem kontekstu in na koncu s postopki v okviru Združenih narodov. A Španija ga, v nasprotju z že več kot sto državami, še vedno ni priznala. Strahovi pred nadaljnjimi zapleti v več članicah z avtonomističnimi gibanji so eden od vzrokov za zadržanost EU. Tudi Rajoyeva pripadnost desnosredinski EPP, ki obvladuje institucije EU, ni zanemarljiv dejavnik.

A primer Katalonije kaže, da se nove politične krize v Evropi lahko razvijejo čez noč.