Milojkin reformni paket

Z današnjim koalicijskim vrhom se začenja dolga in negotova pot modernizacije zdravstva, kot si ga je zamislila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Ključno vprašanje, ki se postavlja, je, ali bo transformacija enega od ključnih družbenih podsistemov slovenske družbe, v katerega vlagamo veliko denarja, tokrat uspela.

Tega trenutno ne vemo, bi si pa vsi želeli, da bi se stvari na tem področju vendarle začele premikati, ker postajajo razmere v zdravstvu iz meseca v mesec bolj problematične, tu in tam celo na meji stihije. Zgodbe o ekscesih v zdravstvu, ki jih spremljamo, bi nas morale prepričati, da so spremembe ne zgolj potrebne, ampak nujne.

Pa smo pred današnjim prvim korakom na politični ravni lahko optimisti? Pravzaprav ne. Seznam neuspešnih reform v zdravstvu je dolg in traja več kot desetletje. Dosedanji ministri za zdravje so ob vprašanjih reorganizacije mreže zdravstvenih zavodov, normativov in pravic, predvsem pa ob iskanju finančnih virov, vsi zapovrstjo neslavno pogoreli.

Ker je zdravstvo ena bolj nevralgičnih točk slovenske družbe, je jasno, da bo o reformi težko doseči soglasje. Vsi ne bodo mogli biti zadovoljni, zato je ključno, da je politika trdno odločena privesti proces do konca. Sedanja koalicijska kompozicija je glede zadnjega daleč od tega, saj je zaupanje med SMC, Desusom in SD po zapletih o sporazumu vlade s Fidesom na najnižji ravni do zdaj.

Po prvih odzivih na predstavljeni reformni paket bo tudi jasneje, zakaj je premier Miro Cerar tako odločno branil ministrico za zdravje. Sporazum s Fidesom se je za vlado izkazal za dvorezen meč, saj se je vlada zaradi tega sprla s sindikati javnega sektorja, povzročil pa je tudi nemir v koaliciji, po drugi strani pa je vlada pridobila zdravnike, ki bodo imeli osrednjo vlogo v modernizaciji zdravstva. Vsekakor je vlada pred največjo preizkušnjo do zdaj.