Minister je zanetil plamen

Finančni minister pričakuje »krepko višje« prihodke, zato nam lahko priskrbi nekaj priboljška.

Objavljeno
04. oktober 2015 20.51
Slovenija Ljubljana 06.03.2012 - Davccna uprava. Foto: Leon VIDIC/DELO
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Nič ne more razvneti Slovencev bolj kakor davki – in med njimi ima posebno mesto dohodnina. To je razumljivo. Na informativne izračune vsako leto čaka skoraj polovica prebivalstva. Minister za finance Dušan Mramor si morda ne predstavlja, kakšen plamen je zanetil, ker je napovedal, da pripravlja razbremenitev plač, četudi je omenil le »najbolj produktivne« skupine zaposlenih.

Z davki imamo v državi veliko prigod, tudi z dohodnino. Po prvem zakonu iz leta 1991, ko niti davčne službe še nismo imeli, ampak le upravo za javne prihodke, smo državljani dobili še tri zakone o tej osebni dajatvi z največjim številom zavezancev, zato zdaj uživamo četrtega: leta 1993, 2004 in 2006. To še zdaleč ni vse, poleg njih nam je oblast priskrbela še 24 zakonov o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, po enega na vsako leto samostojne države. Nekateri finančni ministri so imeli možnost, da so v svojem mandatu sestavljali reformske davčne zakone. Tudi Minister Mramor se je, ko je delal za vlado Antona Ropa, leta 2004 podpisal pod reformski zakon o dohodnini.

Pozneje, leta 2005, potem ko je oblast prevzela vlada Janeza Janše, in z njo tudi pravico odločati o davkih, je član njenega strateškega sveta za gospodarski razvoj Janez Šušteršič, ki se je popolnoma zaljubil v idejo o enotni davčni stopnji, kot primer skrajno zapletenega pristopa davčne reforme, ki jo je kot finančni minister vodil Dušan Mramor, omenjal avtorske honorarje, češ: »Na ekonomski fakulteti, kjer je zdaj zaposlen tvorec tega sistema, tri mesece niso znali izplačati avtorskih honorarjev.« Povedati hočemo, da so odločitve o davkih zapletene in za finančne ministre ter njihove vlade posebno občutljive, ker imamo vsi radi le olajšave, vse slabo pa si za dolgo zapomnimo. Zato tudi ni čudno, da minister Mramor zdaj tako previdno odgovarja na vsa vprašanja o davku.

Veljavni zakon o dohodnini je leta 2006, v drugačnih časih, uzakonila Janševa vlada, pozneje so ga spreminjali in dopolnjevali, tako da bi bilo kar prav, če bi sedanja vlada nekatera razmerja uredila na novo. To je gotovo dohodninska lestvica, po kateri se slovenski zavezanec vzpne tako hitro, da se po stopnji obdavčitve že s povprečno plačo približa bogatašem. Dobro se spomnimo, kako je bilo pred skoraj desetimi leti: izračuni so kazali, da bodo z novo lestvico vsi zavezanci vsaj malo pridobili, le približno 9300 nesrečnikov, ki so uporabljali stanovanjsko olajšavo, bo na slabšem. Zaradi težkih let, ki so se začela s finančno in gospodarsko krizo, so zavezanci zdaj bolj kritični. Hitra pot do visoke, 41-odstotne obdavčitve je nesprejemljiva, zato mora vlada pripraviti novo lestvico.

Za prvi korak k bolj spoštljivi obravnavi zavezanca minister za finance in vlada ne potrebujeta kaj dosti, niti novih izračunov ne. Vrneta naj mu usklajevanje olajšav in davčnih razredov z rastjo življenjskih izdatkov. To pravico je odpravil finančni minister Uroš Čufer, sedanji pa jo lahko vrne, saj mu ni treba več šteti drobtinic in nam lahko privošči nekaj priboljška, kajti, kot pravi, proračunski prihodki bodo prihodnje leto »krepko višji«.