Moč bukovih svinčnikov

Računsko sodišče je prisodilo negativno mnenje vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVRL), predvsem njenemu informacijskemu sistemu, imenovanemu ISARR, s katerim se začne in konča pot pridobivanja evropskih sredstev. Zaradi napak v tem sistemu je bilo zavrnjenih za dobrih 445 milijonov evrov zahtevkov. Seveda se postavi vprašanje, ali bo tako zavrnjenih še več sto evropskih milijonov, ki bi jih v skrajnem primeru lahko celo izgubili zgolj zaradi šlamparij v tem sistemu? Ta strah je menda odveč, zagotovo pa je res, da se zaradi zavračanja zahtevkov podaljšuje čas, v katerem Slovenija lahko črpa evropska sredstva. Ta pa je omejen.

Do oktobra lani je bilo prejetih za 866,5 milijona zahtevkov za povračilo, zavrnjenih pa za 320,8 milijona evrov ali dobrih 40 odstotkov. Na začetku maja letos se je vsota zavrnjenih zahtevkov povišala na 445 milijonov evrov, kar je v skupnem znesku vseh do takrat odobrenih 1,4 milijarde evrov predstavljalo le še približno 30 odstotkov zahtevkov. Če torej v sistemu ISARR ne bodo odpravili napak, bo še naprej ostajalo zavrnjenih približno 30 odstotkov zahtevkov. To bi lahko pomenilo, da bi ob 4,2 milijarde evrov evropskih sredstev (kolikor jih je Slovenija dobila v finančnem obdobju 2007–2013 iz evropske kohezijske malhe) lahko imeli v skrajnem primeru zavrnjenih več kot milijardo evrov vrednih zahtevkov! To pa ni majhna številka.

Tako črni scenarij se verjetno ne bo uresničil, saj se bodo, upamo, z ustreznimi popravki zahtevki na koncu aktivirali in evropska sredstva porabila. Toda svarilo, da vsa sredstva ne bodo prišla pravočasno v »obtok«, ni odveč. Sploh zdaj, ko je zamude še mogoče loviti, saj se bodo po letu 2015 ali 2016 pipice za sredstva, ki jih je Slovenija dobila za obdobje 2007–2014, zaprle.

In zakaj je računsko sodišče prisodilo SVRL in »njegovemu« ISARR negativno mnenje? Predvsem zato, ker je informacijski sistem ISARR preprosto – defekten. Računsko sodišče trdi, da SVRL nima strategije, da ni učinkovit, da se izračunane vrednosti zneskov zahtevkov za povračilo računajo dvakrat: najprej skozi ISARR in potem še za informacijski sistem MF. Tudi nadzorni sistem da je slab ali ga ponekod ni, zato je oteženo preverjanje pravilnosti izračunanih zneskov. Ker nastajajo razlike, majhne ali velike, se zahtevki zavračajo.

Česar doslej ni zmogel informacijski sistem ISARR, so popravili z »bukovimi svinčniki« na ministrstvu za finance in še pravi čas zavrnili neustrezne zahtevke. Ministrstvo za finance je kot organ potrjevanja teh zahtevkov pomembno sito, ki tako tudi preprečuje, da bi površno pripravljeni zahtevki odromali v Bruselj. Negativna mnenja, ki bi jih zanje dobili iz Bruslja, bi utegnila biti še precej bolj neprijetna, kakor so ta, ki jih razglaša domače računsko sodišče.