Tiskane izdaje
Po Ratzingerjevem zgodovinskem sestopu s Petrovega sedeža, prvem po šestih stoletjih, so kardinali volivci pred zahtevno nalogo – izbiro papeža, ki bo kakovostno vodil Katoliško cerkev, precej načeto zaradi številnih škandalov. Vsakdo od 115 volivcev – kardinalov, mlajših od 80 let –, ki bodo od včerajšnjega začetka konklava do izvolitve papeža izolirani od sveta zaradi preprečitve zunanjih vplivov, je načelno lahko izvoljen; tudi Franc Rode, ki bo 80 let dopolnil prihodnje leto. V praksi bodo volivci najbrž pragmatični in se bodo odločali med kandidati s posebnimi lastnostmi. O lastnostih, ki naj bi jih imel novi papež, so v Rimu več dni pred začetkom volitev na zborovanjih razpravljali vsi kardinali, tudi tisti, ki zaradi starosti nimajo volilne pravice. Do novinarjev bolj odprti in komunikativni severnoameriški kardinali pravijo, da je bila v ospredju zahteva po organizacijski in komunikacijski modernizaciji. Kardinali pa se večinoma tudi zavedajo, da Cerkev potrebuje »notranje očiščenje«.
Po Benediktu XVI., ki ni imel dovolj moči za čiščenje v cerkveni ustanovi in rimski kuriji, naj bi bil novi papež telesno in psihično močan ter zato tudi ne preveč častitljivih let. Poleg tega naj bi imel vodstvene sposobnosti, bil zmerno reformatorskega duha, podkovan v teologiji in dober pastir milijardnemu občestvu. Za poglavarja cerkve je pomembno tudi, da je erudit in poliglot ter da ima karizmatični nastop, kajti predvsem zaradi tega ga bodo imeli ljudje radi. Čeprav je bil Benedikt XVI. skromen in učen mož, še zdaleč ni bil tako priljubljen kot njegov predhodnik Janez Pavel II. Ta je s svojo karizmatičnostjo pritegoval tudi ljudi drugih veroizpovedi. Za spretne Wojtylove nastope pred množicami, ki Benediktu XVI. niso ustrezali, so bile zelo dragocene igralske izkušnje, ki si jih je pridobil v mladosti.
Papež pa se mora znajti tudi v marsikaterem kočljivem položaju, kot je bil, na primer, med obiskom pri kralju Svazija Mswatiju, kjer je govoril o pomenu krščanskega zakona. Kralj Mswati, takrat mož trinajstih žena, od katerih je vsako leto eno izbral izmed 20.000 golih devic, mu je vljudno prikimaval, navzoči pa so le težko zadrževali smeh. Vse te lastnosti je v enem človeku težko najti, zato tudi novi papež ne bo brez šibkih točk, vprašanje je le, ali si jih bo upal tako pokazati, kot si jih je Benedikt XVI.
Popolnoma brez pomena pri izbiranju novega papeža tudi ne bodo združenja žrtev duhovniških spolnih zlorab. Ta so pred dnevi objavila seznam kardinalov, ki so za zlorabe vedeli, a so jih prikrivali. Volivci najbrž ne bodo hoteli tvegati z izbiro človeka, ki bo že od začetka papeževanja deležen očitkov o prikrivanju spolnih škandalov.
Težko je predvideti, koliko časa bo trajal konklave. Če bi sklepali po praksi zadnjega stoletja, bi bil končan v dveh ali treh dneh. A ker so kardinali v marsičem razdeljeni, tudi glede reforme kurije (kardinal Rode jo zagovarja), bi se volitve utegnile zavleči. Od vpliva posameznih kardinalov je odvisno, čigavo ime bo največkrat napisano na lističih in bo z dvema tretjinama glasov izbrano za papeža.
