Tiskane izdaje
V tem trenutku si je nemogoče ustvariti popolno sliko o tem, kako se bo spremenilo življenje v naši državi. Informacije o potezah, ki jih pripravlja vlada, kapljajo v javnost po kapljicah, vsak dan katera. Nabralo se jih je že toliko, da smo preglednost nad njimi, predvsem pa nad učinki, ki jih bodo povzročili, skoraj že izgubili. Danes smo izvedeli še za več kot 40 ukrepov za zajezitev izdatkov v splošnem proračunu. Usmerjeni so tudi v socialne in zdravstvene pravice.
Ali je res treba znižati raven socialne države zaradi krize in za koliko, s tem pa poslabšati življenjske razmere prebivalcev, je vprašanje, okoli katerega se bo zelo težko poenotiti. Najprej si je seveda treba naliti čistega vina: sedanja kriza izhaja iz zavožene tranzicije, v kateri smo naše nekoč skupno (družbeno) premoženje nepravično porazdelili, nespametno porabili in prebivalstvo (pre)močno razslojili. To je pomembno zato, da vemo, kolikšen delež krivde nosi kdo za nastali položaj. Zanesljivo so odgovorne zaporedne politične oblasti, ki so sprejemale in ohranjale zakone za tovrstno prerazporejanje skupnega premoženja, »ljudstvo« pa toliko, da je vedno znova volilo politike, ki so podložni bolj ali manj istim lobijem.
Zdaj, ko teče voda v grlo vsem, pričakujemo od politikov tiste vrste modrost in pravičnost – četudi je ta beseda že malo staromodna, a bi bilo prav, da jo znova uvedemo v naša življenja –, da bodo reševali državo pred popolnim bankrotom tudi najbogatejši. V tem smislu je zelo neprimerno predlagati ukrepe, s katerimi bodo prizadeti najšibkejši. Znižati materam porodniško nadomestilo je eden takšnih absurdnih in škodljivih predlogov, s katerim si dolgoročno režemo vejo, od katere pričakujemo cvetove. Upamo, da ukrepe nekdo domišljeno pripravlja in da ve, kam pluje naša barka.
