Tiskane izdaje
Smrt Dublina, razdrobitev schengenskega sistema, polomija pri premeščanju beguncev, notranji razdor Unije, soliranje članic, kazanje s prtom drug na drugega. To je zaznamovalo lansko ukvarjanje z begunskim tokom, ki je EU pahnilo v eksistencialno krizo, saj so na kocki njene temeljne vrednote in solidarnost med članicami.
Pregled sklepov decembrskega vrha EU je kot dolg seznam nalog, ki po izbruhu krize niso bile opravljene. Vzvodov za učinkovit nadzor zunanje meje ni. Do uveljavitve predloga o vzpostavitvi evropske obalne in mejne straže bodo bruseljski mlini morali mleti še kar nekaj časa.
Na začetku novega leta, v katerem se bo pokazalo, ali schengen lahko preživi krizo, sledijo novi udarci. Švedska, ki je bila dolga leta simbol odprtosti, strpnosti in liberalnosti, se je pod begunskim pritiskom odločila za zapiranje vrat in nadzor vseh potnikov na meji.
Tudi razpoloženje na stari celini postaja vse bolj zastrupljeno. Povezovanje celotnega begunskega vprašanja s terorističnimi napadi ali, nazadnje, z množičnim kriminalom na kölnskem kolodvoru na silvestrsko noč je manipulacija s ciljem podžigati strahove.
Pričakovanje, da bo Turčija namesto Unije opravila »umazano delo« pri zadrževanju beguncev, je slepilo. To so pokazali že prvi tedni po sprejetju razvpitega akcijskega načrta z Ankaro. Da bo Unija lahko obvarovala schengen kot eno od največjih evropskih pridobitev, bo morala začeti odpravljati lanske napake. Brez tega o sanj o Evropi brez meja konec.
Kot »skupnost prava« bo morala vztrajati pri čim širšem spoštovanju veljavnih dublinskih ali schengenskih pravilih, dokler ne bodo sprejete nove rešitve. Brez prevetritve zapletene strukture delitve pristojnosti in odločanja med članicami in institucijami EU velikim krizam, kakršni sta begunska ali evrska, nikoli ne bo kos.
